Slovenija je v zadnjem času sprejela vrsto ukrepov s ciljem zagnati gospodarsko rast. A tako reforma delovne zakonodaje kot drugi ukrepi dajejo skromnejše rezultate od pričakovanih in želenih, čeprav je bilo od leta 2010 do leta 2013 za razvoj gospodarstva namenjenih že 2,3 milijarde evrov, je na novinarski konferenci v Ljubljani v imenu kluba izpostavil podjetnik Igor Akrapovič.
Med kritikami na račun dosedanjih ukrepov je Akrapovič izpostavil dejstvo, da se velik del sredstev v okviru jamstvenih shem podeljuje "podjetjem z nizko dodano vrednostjo in slabo dolgoročno perspektivo". Opozoril je tudi na velika korupcijska tveganja pri dodeljevanju nepovratne pomoči, pridobivanje sredstev in vključevanje v jamstveno shemo za nove investicije pa je za podjetja po njegovih besedah administrativno zelo obremenjujoče.
55 podjetnikov, združenih v klubu, je tako včeraj sprejelo svoj predlog konkretnih ukrepov, s katerimi bi dvignili konkurenčnost gospodarstva. "Skušali smo narediti uravnotežene predloge, ki bi dolgoročno izboljševali možnosti našega gospodarstva in na drugi strani bili tudi socialno naravnani, da bi bila v tem prehodnem obdobju trenja in težave v družbi čim manjše," je pojasnil Akrapovič.
V klubu sicer ne podcenjujejo izziva, ki je pred državo. "Verjamem, da tudi če sprejmemo te ukrepe, naša država še vrsto let ne bo prišla iz krize. Če bomo zelo dobro delali, bo mogoče prve znake izboljšanja videti čez tri, štiri leta," je povedal Akrapovič. Razmere se tako ne bodo čudežno obrnile na bolje in pot okrevanja bo dolga in trnova. Bi pa bili ti ukrepi "minimalen prvi korak k normalizaciji našega poslovnega okolja", je menil.
Podjetniki predlagajo konkretne ukrepe na štirih področjih - na področju osebnih prejemkov ter prispevkov za socialno varnost, na področju delovnih razmerij, na področju davkov ter štipendiranja.
Pri prvi točki podjetniki konkretno predlagajo možnost izplačila 13. in 14. plače brez plačila prispevkov v primeru plačila davka na izplačan dobiček ter uvedbo socialne kapice pri plači 3500 evrov bruto mesečno oziroma 42.000 evrov letno.
So tudi proti spreminjanju pogojev začasnega ukrepa uvedbe dodatnega dohodninskega razreda s 50-odstotno obdavčitvijo, na plačilnih listah pa bi radi dodatne podatke o znesku plačanih prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Prav tako predlagajo javno objavo neplačnikov prispevkov.
Na drugem področju se zavzemajo za možnost hitre sprostitve delovnih mest, ki jih zasedajo nemotivirani delavci. Predlagajo uvedbo poenostavljenega postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga v okviru vnaprej določene letne kvote. Delodajalec bi ob tem delavcu moral izplačati odpravnino in nadomestilo plače za čas odpovednega roka, odpuščeni delavci pa bi imeli pravico do nadomestila za primer brezposelnosti, vendar največ dvakrat v desetih letih.
Pri davkih želijo podjetniki investicijske olajšave v obliki oprostitve plačila komunalnih prispevkov in nadomestila za stavbno zemljišče, možnost repatriacije dobička za tuje vlagatelje po nižji davčni stopnji za obdobje treh let ter začasno znižane stopnje za prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za novo zaposlene delavce. Prav tako predlagajo zamrznitev vseh dodatnih neposrednih ali posrednih davčnih bremen, najmanj do konca leta 2016.
Na področju štipendiranja pa podjetniki predlagajo nižje prispevke za podjetja, ki izplačujejo kadrovske štipendije, ter neodvisnost kadrovskih štipendij od socialne pomoči.
Kot je povedal Akrapovič, bodo podjetniki svoje predloge poslali premierki Alenki Bratušek, vladi, ministrstvu za gospodarstvo ter vsem poslanskim skupinam z upanjem, da jih bo kdo iz tega širokega kroga politikov upošteval in povzel. "Mislim, da imamo vsi skupaj dovolj izkušenj in da vemo, kaj govorimo," je poudaril.
Joc Pečečnik pa je napovedal, da bodo na svoje predloge opozarjali z vsemi razpoložljivimi sredstvi. "Vsekakor bomo izvajali vse žive možne pritiske, da ta dokument ne bo romal v koš," je poudaril.