Banka Slovenije je s tem sledila Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Še aprila je za letos napovedovala krčenje BDP za 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa celo 0,5-odstotno rast.
"Slovenija je ena redkih držav, ki bo imela prihodnje leto recesijo. Raven gospodarske aktivnosti v letu 2015 bo za okoli 10 odstotkov nižja kot pred krizo," je na današnji novinarski konferenci dejal namestnik direktorja analitsko raziskovalnega centra Aleš Delakorda.
Umar sicer državi za letos napoveduje 2,4-odstotno krčenje BDP, za prihodnje leto pa 0,8-odstotno. Za leto 2015 je osrednja finančna institucija bolj optimistična kot Umar. Sloveniji namreč napoveduje 1,4-odstotno rast, medtem ko urad pričakuje rast zgolj v višini 0,4 odstotka.
Kot je povzel Delakorda, Banka Slovenije podpira ukrepe pri fiskalni konsolidaciji in predlagane ukrepe v okviru proračunov za prihodnji dve leti. "Proračun v najmanjši možni meri spodbuja dodatno krčenje, hkrati pa najmanj negativno vpliva na izvozni sektor," je izpostavil.
Ob tem pa poudarjajo nujnost postavitve stabilizacije fiskalnega okvirja, pri čemer morajo ukrepi na trgu dela preprečiti vztrajanje visoke, zlasti strukturne brezposelnosti. Treba je zagotoviti tudi močno in učinkovito delovanje pravne države s preprečevanjem korupcije in sive ekonomije, je ocene Banke Slovenije povzel Delakorda.
Tveganja, da se najnovejše napovedi Banke Slovenije ne bodo uresničile, so povezana z uresničevanjem danih zavez za konsolidacijo javnih financ ter s predvidenimi stroški in potekom sanacije bančnega sistema. Povezana so še z dostopnostjo financiranja, grožnjo trajne brezposelnosti in tujim povpraševanjem, je naštel.
Sedanja slika stanja domačega gospodarstva kaže na veliko razliko med domačim povpraševanjem in učinkom neto izvoza. Medtem ko domače povpraševanje k gibanju BDP prispeva močno negativno, je slika izvoza zelo ugodna. Vendar visok presežek na tekočem računu plačilne bilance po njegovih besedah večinoma z vračanjem tujih posojil porabijo banke, prek katerih poteka razdolževanje s tujino.
Razmere na trgu dela so bile v prvem polletju stabilne, a upadanje razpoložljivega dohodka povzroča neugodna gibanja. Pri tem je Delakorda opozoril na problem strukturne brezposelnosti, zlasti med mladimi, kjer so težava tudi njihovi odhodi v tujino, ter med dolgoročno brezposelnimi.
Po njegovih navedbah se stroški dela najbolj prilagajajo v menjalnem sektorju. Manj pa v sektorjih, kot sta komunala, energetika. Podjetja so omejena zaradi šibkega trošenja in zaradi finančnih težav. Omejitveni dejavnik za investicije pa je še vedno njihova zadolženost. "Ta ni velika, je pa velika razlika med dolžniškim in lastniškim financiranjem," je pojasnil in dodal, da je Slovenija po dolžniškem vzvodu v vrhu EU.
Pri tem sta zadolžena predvsem sektorja gradbeništvo in finančni holdingi, medtem ko je predelovalni sektor sorazmerno malo zadolžen. Malo zadolžena so tudi gospodinjstva. "To kaže na racionalno obnašanje," je menil Delakorda.
Za reševanje težav v realnem gospodarstvu je Banka Slovenija v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) uvedla neposredno možnost komuniciranja oz. t.i. govorilne ure, je povedal viceguverner in namestnik guvernerja Janez Fabijan.
"S tem ne posegamo v dolžniška razmerja, ampak poslušamo in skušamo spodbuditi državo k ukrepom," je povzel. Ob tem je povedal, da je v prvi polovici leta stopnja presežnega povpraševanja po posojilih v bankah zrasla za 41 odstotkov, kar je skoraj 100-odstotni porast v primerjavi z lani. Banke financirajo dobre projekte, a čas je ključna komponenta, zato boo skušali pomagati, je dodal.