Demetriades je na današnji seji pristojnega parlamentarnega odbora na temo predlaganega državnega proračuna za prihodnje leto poudaril, da se ciprsko gospodarstvo letos ne bo skrčilo za 8,7 odstotka, kot napovedujejo mednarodni posojilodajalci, temveč manj.
Prihodnje leto naj bi se medtem obseg ciprskega bruto domačega proizvoda (BDP) skrčil za 3,9 odstotka, je razvidno iz predlaganega proračunskega dokumenta.
Močno zadolžene ciprske banke glede na hudo recesijo, ki je po prejemu mednarodne pomoči prizadela ciprske potrošnike in gospodarstvo, čaka novo težko leto.
Po guvernerjevih besedah bodo položaj bank še poslabšali visoka brezposelnost in stečaji, zaradi česar ljudje ne bodo več zmožni odplačevati hipotekarnih in drugih posojil.
Hkrati pa je Demetriades zatrdil, da bodo prestrukturiranje in dokapitalizacije bankam omogočili, da prebrodijo krizo in okrevajo.
Življenje je za navadne Ciprčane postalo neprecedenčno težko, je njegove besede še povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi ciprski finančni minister Haris Georgiades je dejal, da so so pred prebivalstvom najtežji časi, saj problemi, ki so posledica krize, denimo visoka brezposelnost mladih, dosegajo vrhove.
Predlog ciprskega proračuna za leto 2014 sicer predvideva proračunski primanjkljaj v višini sedem odstotkov BDP, medtem ko je zgornja meja, ki jo je postavila trojka - Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad - pri 8,2 odstotka BDP.
S ciljem izpolniti zahteve trojke dokument predvideva krčenje državne porabe za deset odstotkov. To pomeni, da mora vlada izvesti rez v višini 626 milijonov evrov. Neto proračunski odhodki bodo lahko znašali največ 5,59 milijarde evrov.
Skladno s pogoji pomoči mora Nikozija vzpostaviti uravnotežen proračun in zabeležiti primarni proračunski presežek, to je presežek pred stroški servisiranja dolga - do konca leta 2016.
Ciprčani so morali zaradi mednarodne pomoči doslej pristati na ostre varčevalne ukrepe, med drugim nižje plače in socialne transferje. Plačujejo tudi višje davke.
Ciper je moral pred nedavnim zaradi kolapsa prenapihnjenega bančnega sistema, ki je z visokimi obrestnimi merami in naklonjenim zakonodajnim okvirom privabljal denar različnih bogatašev in podjetij, predvsem iz Rusije, zaprositi za pomoč območja evra. Evrske države so mu v zameno za izpolnjevanje pogojev namenile 10 milijard evrov.
Nikozija je v tej luči temeljito prestrukturirala dve največji banki. Donedavno druga največja banka Laiki je šla v likvidacijo, njeno premoženje pa so razdelili na dobro in slabo. Prvo se je preneslo na največjo banko Bank of Cyprus, drugo pa na ciprsko obliko t.i. slabe banke.
Imetniki vlog v Bank of Cyprus nad 100.000 evrov, med katerimi so prevladovali ruski državljani, so morali za reševanje banke prek mehanizma bail prispevati 47,5 odstotka vrednosti svojih vlog, ki so jim jo pretvorili v delnice. Na ta način se je banka dokapitalizirala za okoli osem milijard evrov.