Vasle je ob predstavitvi pomladanske napovedi Umarja izpostavil tri ključna sporočila. Letos pričakujejo nadaljevanje gibanj, ki so se začela že lani, konkurenčnost, ki je k rasti prispevala že lani, pa naj bi se letos še izboljšala. "Tretje sporočilo je, da v srednjeročnem obdobju brez dodatnih, verjetno celo korenitejših ukrepov ne moremo pričakovati avtomatičnega nadaljevanja stopenj rasti iz lanskega leta," je dejal.
Razmere v mednarodnem okolju se postopno izboljšujejo, območju evra pa mednarodne institucije za letos napovedujejo višjo gospodarsko rast. "Iz naših najpomembnejših trgovinskih partneric prihajajo pozitivni signali glede gospodarske aktivnosti," je dejal Vasle. Razmere na finančnih trgih se še naprej izboljšujejo, kar prav tako pozitivno vpliva na Slovenijo.
V domačem okolju Vasle pričakuje nadaljevanje sanacije bančnega sistema. "Ta del ekonomskih politik, ki je v preteklosti predstavljal veliko tveganje, se zdi v tem trenutku bolj stabilen. V nekaj četrtletjih lahko pričakujemo, da se bodo pogoji za kreditiranje podjetij tudi v Sloveniji opazneje izboljšali," je pojasnil. Za zdaj so razlike med obrestmi za posojila podjetij v Sloveniji in povprečjem v območju evra še vedno precej velike.
Ugodna gibanja glede konkurenčnosti slovenskega gospodarstva naj bi se nadaljevala. Slovenija je v začetku krize stroške dela povečevala hitreje od povprečja v območju evra, trenutno pa so kazalci boljši. "Izboljšanje konkurenčnosti, ki se kaže tudi prek stroškov dela, je eden ključnih vsebinskih dejavnikov, ki je privedel do tega, da so bile gospodarske razmere v Sloveniji lani boljše kot v preteklosti," je dejal Vasle.
Tudi letos naj bi k rasti največ prispeval izvoz. Letos naj bi se okrepil za 5,6 odstotka, prihodnje leto pa za 6,2 odstotka. Uvoz naj bi medtem letos beležil 5,2-odstotno rast, leta 2016 pa 4,7-odstotno. Lani se je izvoz okrepil za 6,3 odstotka, uvoz pa je narasel za 4,1 odstotka.
Zasebna potrošnja naj bi letos in prihodnje leto rasla hitreje, okrepila naj bi se za 1,1 in 1,6 odstotka, državna potrošnja pa naj bi se še vedno krčila (v obeh letih za 0,4 odstotka). Lani je zasebna potrošnja narasla za 0,3 odstotka, državna potrošnja pa je upadla za 0,5 odstotka.
Rast bruto investicij v osnovna sredstva naj bi se letos ohranila na lanski ravni, pri 4,8 odstotka, leta 2016 pa naj bi se investicije skrčile za dva odstotka. Vasle je to utemeljil z dejstvom, da bo črpanje evropskih sredstev iz stare perspektive prešlo v novo, izkušnje pa kažejo, da se v tem času delež investicij in počrpanih sredstev zmanjša.
Na trgu dela Vasle pričakuje nadaljnje izboljšanje, čeprav podjetja še vedno kažejo veliko mero previdnosti pri novem zaposlovanju. Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi se z lanskih 13,1 odstotka letos znižala na 12,5 odstotka, leta 2016 pa na 12 odstotkov, medtem ko naj bi se število registriranih brezposelnih z lanskih 120.100 letos znižalo na 114.300, v 2016 pa na 110.400.
Bruto plače na zaposlenega, ki so se lani nominalno zvišale za 1,1 odstotka, naj bi letos zrasle za 0,9 odstotka, prihodnje leto pa za 1,8 odstotka. V zasebnem sektorju naj bi bila rast letos in prihodnje leto 1,3- oziroma 1,8-odstotna, v javnem sektorju pa 0,6- oziroma 1,8-odstotna. Ko začnejo podjetja povečevati plače, je to dober znak, je dejal Vasle, ki pa hitrejše rasti plač ne pričakuje, ker se podjetja zavedajo, da so odvisna od tekmovanja na tujih trgih in konkurenčnosti.
Umar je pri pripravi pomladanske napovedi upošteval tudi neugodna demografska gibanja. Projekcije namreč kažejo, da se bo med letoma 2014 in 2020 število delovno sposobnih zmanjšalo za več kot 56.000, število starejših od 65 let pa povečalo za skoraj 65.000. Te spremembe bodo pomembno vplivale na razmere na trgu dela in v javnih financah, je opozoril Vasle.
Lani je Slovenija zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast. Za višjo rast v srednjeročnem obdobju je eden ključnih pogojev tudi privatizacija oz. izboljšanje upravljanja z državnim premoženjem, je še dejal Vasle.