Evropska raziskava: S političnim konsenzom bi se Slovenija lahko izognila mednarodni pomoči

Bruseljski think tank Lisbon Council in ena vodilnih nemških zasebnih bank Berenberg sta že drugo leto zapored objavila pregled finančnega in gospodarskega stanja v Evropi, imenovan Euro Plus Monitor. Lani je vključeval le države v območju evra, letos pa sta dodala še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo.

Prvi vidik, ki ga preučujeta, je, ali so gospodarstva uspešna pri spopadanju s krizo, torej ali se ustrezno reformirajo in prilagajajo izzivom. Ugotovitve na podlagi štirih glavnih meril - fiskalnega položaja, zunanjetrgovinske bilance, stroškov dela in reformnega zagona - sta strnila v pokazatelj napredka pri prilagajanju kriznim izzivom.

Pri drugem vidiku pa preučujeta, kako zdrava so v osnovi gospodarstva držav. V tem primeru sta ugotovitve, prav tako pridobljene na podlagi štirih glavnih meril - potenciala za rast, konkurenčnosti, fiskalne vzdržnosti in odpornosti na finančne šoke - strnila v pokazatelj temeljnega zdravja gospodarstev.

Njuna splošna ocena Slovenije je, da beleži to majhno in dinamično gospodarstvo nadpovprečne rezultate, ko gre za njegovo temeljno zdravje, ter da "bi morali biti fiskalni in bančni problemi obvladljivi, ko bo dosežen politični konsenz".

A prav tako avtorji raziskave ugotavljajo, da primer Slovenije "kaže, da lahko tudi razmeroma majhen bančni sektor državo pahne v težave, če bančni nadzor ni uspešen". "Območje evra je moralo v letu 2012 pomagati španskim in grškim bankam in po nekaterih poročilih bi lahko bilo tik pred tem, da stori enako za Ciper in Slovenijo," še dodajajo. Te navedbe potrdijo tudi s stavkom, da "bi lahko bila Slovenija po nekaterih poročilih kmalu kandidatka za zunanjo pomoč".

Prednosti Slovenije so po oceni avtorjev raziskave za zdaj še razmeroma nizek javni dolg, močan trend rasti, precejšnja odpornost na finančne šoke in to, da je enostavno odpreti nova podjetja. Slabosti pa podpovprečna integracija priseljencev, hitro izgubljanje konkurenčnosti zaradi rasti stroškov dela, preveč regulirano gospodarstvo in previsok strukturni primanjkljaj.

V letošnji raziskavi se je sicer Slovenija po merilu temeljnega zdravja gospodarstva uvrstila na šesto mesto v območju evra, upoštevajoč še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo pa na na osmo mesto, medtem ko se je lani med 17 članicami območja evra uvrstila na peto mesto.

Letos so pred njo po vrstnem redu Estonija, Luksemburg, Nemčija, Švedska, Nizozemska, Slovaška in Poljska, takoj za Slovenijo, a še nad povprečjem, pa je Avstrija. Zadnja na lestvici je Grčija, predzadnji Ciper, na repu pa sta še Portugalska in tudi Francija, za katero avtorji raziskave ugotavljajo, da ji še vedno "zvoni alarm" in da se od lani ni nič spremenilo na bolje.

Na lestvici prilagajanja izzivom krize pa je slika drugačna. Na prvem mestu je Grčija, najšibkejši člen območja evra, ki je dobila že dva svežnja pomoči, pripravlja pa se tudi že tretji, za njo Irska in Estonija, na zadnjem mestu je Luksemburg. Slovenija je med državami v območju evra na desetem mestu, med 20 državami pa na 12. mestu, medtem ko je bila v lanski raziskavi med 17 članicami območja evra na 11. mestu.

Sicer pa avtorji raziskave na splošno ugotavljajo, da je območje evra občutno napredovalo "na trnovi poti k uravnoteženi rasti", a da je strukturni napredek zasenčila recesija. Poleg tega ta napredek po njihovih ugotovitvah ostaja neenakomeren, tveganja pa resna.