Erjavec: Slovenija zaradi Snowdna ne bi zapirala zračnega prostora

Erjavec je na današnji novinarski konferenci, na kateri je predstavil aktivnosti ministrstva v prvih mesecih mandata vlade in odgovarjal na novinarska vprašanja v zvezi z aktualnimi temami, spomnil, da je ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli zagotovil, da ZDA ne prisluškujejo v Sloveniji.

"Je pa rekel, da bo to še enkrat preveril. Tega odgovora še nimamo," je pojasnil Erjavec.

Na vprašanje, ali je Slovenija iz Bruslja v zvezi s Snowdnom, ki javnosti izdaja informacije o spornem ameriškem programu nadzora nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami, prejela kakršna koli navodila, je Erjavec poudaril, da navodil ni bilo.

Prihodnji teden, ko bo potekalo zasedanje evropskih zunanjih ministrov, pa pričakuje, da bo visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton "iz prve roke" podala "temeljito informacijo" o tej zadevi.

Erjavec je dodal še, da bi Snowden za azil pri nas lahko zaprosil le, če bi bil že v Sloveniji. "Kako bo letel in kje, bi pa preveč ugibal," je dejal minister, a dodal, da glede zračnega prostora "ne verjame", da bi ga Slovenija zapirala oziroma da Slovenija tega "gotovo" ne bi storila.

Sicer je Erjavec precej pozornosti namenil odnosom s Hrvaško. Spomnil je, da sta s hrvaško kolegico Vesno Pusić v petek uskladila vsebino skupnega pisma za Banko za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, v katerem sta banko zaprosila za podporo pri nadaljevanju pogajanj držav naslednic o vprašanju prevzema jamstev SFRJ za stare devizne vloge v okviru nasledstva. To pismo je bilo poslano danes.

"Pismo za Basel zadeva samo prenesene vloge, saj je tudi memorandum sklenjen samo za prenesene vloge," je pojasnil Erjavec. V zvezi s preostalimi vlogami pa bo "te dni" poslal pismo ostalim ministrom za zunanje zadeve držav naslednic, naj se nadaljujejo pogajanja v smislu reševanja nasledstvenih vprašanj po dunajskem sporazumu o nasledstvu.

Erjavec se sicer ni strinjal z mnenjem, da Hrvaška pri vprašanju prenesenih vlog Ljubljanske banke zavlačuje. Kot bistveno za Slovenijo pa je izpostavil, da je bilo s podpisom memoranduma o Ljubljanski banki preseženo stališče Hrvaške, da pri tej zadevi ne gre za meddržavno zadevo in za nasledstveno vprašanje, ampak za civilno zadevo, ki se rešuje pred hrvaškimi sodišči.

Kar se tiče nadaljevanja sodnih postopkov na Hrvaškem v zvezi z vlogami pa Slovenija zavzema stališče, "da do rešitve v okviru nasledstvenih vprašanj sodni postopki ne bi smeli teči". "Če bodo tekli, mi teh sodb ne bomo spoštovali kot sodbe, ki bi bile v skladu z dunajsko pogodbo in memorandumom," je poudaril Erjavec. "Korektna izpolnitev memoranduma je mirovanje postopkov," je še poudaril.

Na temo statusa nekdanje slovenske veleposlanice v Sarajevu Nataše Vodušek, v primeru katere so na MZZ začeli postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa je Erjavec pojasnil, da ji delovno razmerje preneha zaradi obsodbe zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.

"Nekateri pravniki zunaj MZZ imajo drugačno stališče, ampak kot minister sem dolžan spoštovati stališče, ki ga je pripravila naša strokovna služba," je dejal Erjavec in dodal: "Dejstvo je, da je bila obsojena, zato ji na podlagi zakona preneha delovno razmerje."

Sicer pa je minister izpostavil še številne aktivnosti, ki jih je MZZ izvajal od začetka mandata aktualne vlade. Slovenija je poleg napredka v reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško podpirala Srbijo in Kosovo pri napredku na njuni poti proti EU. Erjavec se je tako junija mudil v Beogradu, nato pa v Sloveniji sprejel zunanjega ministra Kosova Enverja Hoxhaja.

Erjavec je obiskal tudi Makedonijo, ki na poti k evroatlantskim integracijam "ne napreduje tako, kot bi si želeli", saj se sooča s problemom imena. "Sem pa optimist, da bodo našli kompromisno rešitev," je pojasnil minister.

Tudi sicer so se v prvih mesecih delovanja vlade pri nas zvrstili številni tuji gostje, na primer ruski zunanji minister Sergej Lavrov, madžarski zunanji minister Janos Martonyi, šrilanški zunanji minister G.L. Peiris z gospodarsko delegacijo ter francoski minister za evropske zadeve Thierry Repentin.

Erjavec pa je bil med drugim v Franciji, kjer se je srečal z francoskim kolegom Laurentom Fabiusom in z njim razpravljal o zaposlovanju mladih. Slovenija si je na koncu zagotovila devet milijonov evrov evropskih sredstev za ta namen, je spomnil minister. Prav tako se je Erjavec z gospodarsko delegacijo mudil v Kazahstanu.

Ob tem pa je ministrstvo pripravilo tudi izhodišča za novo zunanjepolitično strategijo Slovenije. Ta so bila na odboru DZ za zunanjo politiko "ocenjena kot dobra osnova za začetek širše razprave", je še izpostavil minister.