Tožilstvo: Razkritje ovadb zoper Jankovića ni začetek nove prakse

Spletni portal Pod črto je z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja od tožilstva pridobil kopije več kazenskih ovadb, ki jih je proti Jankoviću in podjetju Electa inženiring na specializirano državno tožilstvo vložil nacionalni preiskovalni urad. Tožilstvo je zahtevo portala po posredovanju ovadb sprva zavrnilo, a je v drugem koraku postopka tožilka specializiranega državnega tožilstva Blanka Žgajnar, ki primere usmerja, podala mnenje, da zahtevane dokumente mediju lahko posredujejo, saj da to ne bo vplivalo na postopek.

Kot so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu, državni tožilci v zadevah na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja praviloma podajo svoje mnenje, končna odločitev je na strani uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja. Tako je bilo tudi v primeru Janković. Generalni državni tožilec pa o zadevi ni bil obveščen.

Odločitev tožilstva in razkritje podrobnosti v različnih postopkih, ki so v različnih fazah predkazenskega ali kazenskega postopka, je v javnosti sprožil nemalo razburjenja. Porajala so se tudi razmišljanja, kaj to pomeni za vse druge postopke, ki jih vodijo organi pregona in sodišča, predvsem v smislu, ali bo odslej torej vse lahko javno dostopno. Na vrhovnem državnem tožilstvu so za STA zatrdili, da ne. "Kot smo že večkrat poudarili, si bomo glede informacij javnega značaja prizadevali, da bi bila praksa v predkazenskih in kazenskih postopkih v zadevah, ki niso odprte za javnost, po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja čim bolj restriktivna," so zapisali.

Ob tem so še pojasnili, da se zavzemajo za to, da posredovanje informacij javnosti v prihodnje ne bo imelo več prednosti pred interesi kazenskih in še posebej pred interesi predkazenskih postopkov. "Pri tem izrecno izpostavljamo, da odločitev v eni zadevi nikakor ne pomeni uvajanja nove, ustaljene prakse posredovanja kazenskih ovadb," so poudarili.

Na vrhovnem državnem tožilstvu tudi verjamejo, da nedavna poteza okrožne državne tožilke Žgajnarjeve, ki je odobrila posredovanje vseh ovadb, ki jih vodi zoper Jankovića, ne bo kompromitirala njihovih stališč v upravnih sporih, ki so jih prav zaradi vprašanja informacij javnega značaja sprožili na upravnem sodišču. Kot je minuli teden poročalo Delo, pred upravnim sodiščem "zaradi razlik v pogledih" tožilstva in informacijskega pooblaščenca na zakon o dostopu do informacij javnega značaja tečejo trije upravni spori.

Višja pravosodna svetovalka vrhovnega državnega tožilstva Vesna Kermavt je za časnik pojasnila, da je tožbe vložilo vrhovno tožilstvo. V dveh se zavzema za širšo razlago tistega dela zakona, ki govori o načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja in zlorabi pravice do takšnega dostopa. V tretji tožbi pa se tožilstvo zavzema za omejitev dostopa do informacije, kateri državni tožilec vodi oziroma usmerja predkazenski postopek. V tej tožbi, tako Kermavtova, tožilec nakazuje tudi problem širše pravne podlage za dostopanje do informacij na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja in zakona o kazenskem postopku.

Po mnenju tožilstva "zakon o dostopu do informacij javnega značaja in praksa informacijskega pooblaščenca spreminjata temeljno načelo, da predkazenski postopek ni javen, kot tudi ne sodna preiskava, kot to opredeljuje zakon o kazenskem postopku". Možnost dostopanja do podatkov je po zakonu o kazenskem postopku ožja kot po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in je vezana na status osebe - ali gre za osumljenca, obdolženca, oškodovanca - in na fazo postopka (preiskava, obtožnica, glavna obravnava, pravnomočnost).

V skladu z zakonom do dostopu do informacij javnega značaja pa status osebe ni pomemben, do informacij lahko dostopa vsakdo, tudi nekdo s ceste, pravnega interesa za pridobitev informacije pa ni treba izkazati.

O pravnih in dejanskih okoliščinah za objavo kazenskih ovadb proti Jankoviću je vrhovno državno tožilstvo zaprosil tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič. Na tožilstvu so za STA pojasnili, da bodo odgovor pripravili še danes.