"Ta koalicija je zelo heterogena, zato bi rekel, da nikakor ne bo dokončala mandata," je za STA ocenil politični sociolog in izredni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Tomšič. Dodal je, da bi bil v nasprotnem primeru zelo začuden. Vzrok za to vidi tudi v dejstvu, da od bodočih ministrov zaenkrat nismo slišali nekega konkretnega pozitivnega programa, temveč zgolj neke visoko zveneče besede, brez posebne vsebine.
Tudi določene programske točke vlade so v protislovju, pravi Tomšič. Ta vlada naj bi namreč nadaljevala finančno konsolidacijo, po drugi strani pa naj bi povečala vlogo javnega sektorja. "To dvoje enostavno ne gre skupaj," dodaja.
Po mnenju docenta za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani Igorja Pribca pa je vlada verjetno v teh razmerah sestavljena "po najboljših močeh sodelujočih". Ob tem opozarja, da sta za privolitev za sodelovanje v vladi, ki si je sama postavila rok trajanja, poleg strokovnosti potrebna tudi pogum in delavnost. "Upam, da izbrana ekipa ima te kvalitete," je dejal.
Ob tem ocenjuje, da ta vlada lahko uspe, če bo dobro delala na zastavljenih ciljih in hkrati če bo družba pripoznala, da so ti cilji realnost tega trenutka. Če bodo pričakovanja družbe do te vlade rasla, hkrati pa bo raslo pavšalno kritiziranje vlade, se bo to odrazilo v notranjih trenjih koalicije, meni Pribac.
Kaj pomeni izobrazba in "mladost" vladne ekipe za njeno uspešnost?
Dejstvo, da je vladna ekipa najmlajša doslej, kandidati so namreč v povprečju stari 45 let, Pribac komentira z besedami, da so nekateri obrazi lahko "svež veter, ki bi moral zadostiti zahtevam javnosti, ki zahteva neko prevetritev na političnem področju".
Tomšiču pa "mladost" vlade ne pomeni dosti. Prav tako večje pozornosti ne namenja dejstvu, da je v vladni ekipi šest doktorjev znanosti in trije magistri. "Gre za formalno izobrazbo, kar pa ni nekaj splošno zavezujočega," je povedal Tomšič.
Kot je dodal, so bile po izobrazbeni strukturi dobre tudi prejšnje vlade, pa niso bile vse ravno uspešne. "Da ne govorimo o tem, kaj se sedaj s formalno izobrazbo dogaja, ko na dan prihajajo zgodbe o plagiatorstvu. To zadevo še dodatno postavi v drugačno luč," je opozoril.
Pribac pa dodaja, da je struktura vlade odraz izobrazbene strukture družbe. Od takšne vlade pa pričakuje strokovnost delovanja in spoštovanje znanja na vseh ravneh.
Bo selitev v koalicijo oz. opozicijo ključ do uspeha ali poguba?
Izvolitev nove vlade bo sicer pomenila tudi selitev dosedanjih vladnih strank SDS, SLS in NSi v opozicijo. Kako bo to vplivalo na javno podporo predvsem manjšima strankama, bo odvisno od njunega obnašanja, je dejal Tomšič. Obe imata sicer neko stabilno volilno bazo in če bosta nadaljevali s svojimi vrednotami oziroma s svojo nazorsko orientacijo, si lahko obetata, da se bo ta baza ohranila, meni. Kot je še ocenil, je za obe stranki bolje, da sta odšli v opozicijo, saj bi jima vstop v koalicijo škodoval.
Največ pa je z vstopom v vladno koalicijo po njegovem mnenju tvegala SD. Kot je pojasnil Tomšič, jim ankete že dlje časa kažejo dobro, zato bi bili na morebitnih predčasnih volitvah verjetno celo zmagovalci. "Z vstopom v koalicijo so stvari res postavili na kocko. Ko se bodo dejansko zgodile volitve, je vprašanje kakšna bo takrat situacija".
Za ostale stranke, ki tvorijo novo koalicijo, pa vstop pomeni "reševanje njihove kože", saj bi se na predčasnih volitvah, če bi do njih prišlo, zelo slabo odrezale. Kakšna bi verjetno celo izpadla iz parlamenta, je še dodal Tomšič.
Pribac pa opozarja, da so stranke, ki vstopajo v opozicijo, "v resnici v neki prednosti pred tistimi, ki bodo morale zagrabiti krmilo in peljati voz iz blata". Ob tem dodaja, da se je SLS v letih, ko jo je vodil Radovan Žerjav, uspela pozicionirati kot samostojno misleča stranka in se uspešno upira senci SDS. Drugače je z NSi, saj redko odstopa od stališč SDS, zato bo, če bo tako nadaljevala, tvegala, da se pojavi pri volivcih kot nerazpoznavna in neprofilirana in bo volivcem ponudila premalo razlogov, da bi glasovali zanjo in ne za SDS, je dejal Pribac.
Glede PS pa pravi, da je od včeraj Zoran Janković tudi formalno prenehal biti predsednik in bo torej Bratuškova v očeh javnosti odločala o prihodnosti stranke. Volivci so sicer zaradi poročila protikorupcijske komisije v zadnjem času začeli stranki obračati hrbet, pridobivanje podpore pa bo v času vladanja, ko je jasno, da bo treba sprejemati nepriljubljene ukrepe, težko delo.
Pribac ob tem meni, da so županske volitve v Mariboru nakazale, da bodo na prihodnjih državnozborskih volitvah vse obstoječe stranke v zapostavljeni poziciji v primerjavi z novimi strankami z novimi obrazi, ki bodo imeli prednost že samo zato, ker so novi.