To je povedal nekdanji finančni minister Čufer pred preiskovalno komisijo o DUTB

"Na to obdobje sem resnično ponosen, napravili smo dobro delo," je uvodoma o ravnanju v času svojega ministrovanja, od sredine marca 2013 do sredine septembra 2014, in reševanja težave financiranja države pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) dejal Čufer.

Ocenil je, da se je denar, ki ga je država namenila za sanacijo bank, že povrnil - z upoštevanjem izplačil DUTB nazaj državi, prilivov iz privatizacije in prodaje terjatev, razlike v bruto domačem proizvodu (BDP) in prilivih iz tega naslova v proračun. "Ne le da se je (denar za sanacijo) povrnil; prepričan sem, da se bo izkazalo, da je bila operacija (reševanja bank) dobičkonosna," je dejal.

Na vprašanje, ali je bilo za dokapitalizacijo namenjenega preveč denarja, je odgovoril, da ga je bilo namenjenega "toliko, kot je bilo takrat potrebno".

Vlada je takrat nadaljevala ukrepanje v meri, ko je zastavila prejšnja vlada - zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je bil sprejet jeseni leta 2012 - saj je bila država v časovni stiski. Zakonodaja takrat je bila sicer sprejeta "na okopih", je ocenil in spomnil na zahteve za referendum o ukrepih, ampak "ni bilo šanse, da bi ubrali drugo pot".

Država je imela namreč omejen dostop do financiranja na mednarodnih trgih in vlada je želela ujeti jesensko okno za zadolžitev za refinanciranje. Zato so želeli ukrepe za prestrukturiranja bančnega sistema izvesti do poletja. Sprva so načrtovali, da bi lotili tako, da bi dokapitalizirali vsako banko posebej in potem izvedli stresne teste (ki bi ustreznost dokapitalizacije potrdili ali ne), kar bi bil po njegovih besedah "ameriški" sistem, Evropska komisija pa je želela, da bi stvar izvedli na "evropski" način, torej s sistemskimi stresnimi tresti in oceno vrednosti aktive ter nato z dokapitalizacijo. To je zaradi časovnega zamika prineslo tveganje zaradi refinanciranja proračuna in tudi glede Probanke ali Factor banke, je dejal Čufer.

Evropska komisija Sloveniji ni zaupala, je poudaril takratni finančni minister in spomnil na razdeljenost poslancev in tudi družbe v času sprejemanja omenjenega zakona. "Včasih dajemo signale, kot da nismo sami sposobni upravljati svoje države," ga takratna skepsa Evropske komisije ne čudi. Po njegovih besedah so imeli takrat občutek, da je želela komisija zavlačevati in da je iskala izgovore za to, da bi država pristala v postopku pomoči.

Glede izbiranja ocenjevalca vrednosti premoženja bank - predsednik preiskovalne komisije Jernej Vrtovec (NSi) je spraševal predvsem o domnevnem zavzemanju takratnega državnega sekretarja na finančnem ministrstvi Mitje Mavka, da bi bila to družba Deloitte - je dejal, da za nobenega izvajalca ni lobiral. Pri tem je pomembna kredibilnost izvajalca pregledov, je dodal, saj je ključno, da vsi deležniki zaupajo rezultatom.

Tudi z metodologijo se kot minister ni ukvarjal, je dejal in dodal, da je bila to stvar regulatorja, Banke Slovenije.

O prenosu ali neprenosu nekaterih podjetij na DUTB, ni želel ugibati. "Težko komentiram posamezne primere. Prišlo je do nekaterih ekscesov, ampak z njimi ste vi bolje seznanjeni kot jaz," je na Vrtovčeve pripombe o primeru ACH dejal Čufer.

Nekdanjemu ministru se ne zdi sporno, da je kasneje svetoval družbi Elements, ki skladu York, ki je v Sloveniji kupoval terjatve, med drugim so Save in DZS, pomaga pri upravljanju družb in terjatev. Čufer pravi, da lahko po njegovem mnenju konflikt interesa nastane predvsem takrat, ko ima nekdo možnost odločati, "v času, ko sem bil minister, pa nisem poznal ne Yorka ne Elements".

Običajno je, da interesenti za nakup terjatev pred nakupom pridobijo čim več informacij, "nihče ne kupuje na pamet", je odgovoril na vprašanje o posameznikih, ki so sprva sodelovali pri ocenjevanju vrednosti premoženja bank, nato pa o teh istih terjatvah svetovali kupcem. Informacije o določeni terjatvi so lahko pol leta kasneje povsem drugačne, je dejal Čufer in dodal, da je "konkurenčna prednost take osebe je predvsem znanje".

O sklepanju svetovanih pogodb na DUTB - npr. s podjetjem Quartz+co, katere partner je bil glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson - v času njegovega ministrovanja je dejal, je tovrsten nadzor stvar neizvršnih direktorjev. Kot ministra ga je zanimalo to, da se izvede prenos terjatev in začne prestrukturiranje podjetij, v operativno delovanje slabe banke pa da se ni vključeval.

Za obstoj DUTB sedaj ni več nobenega razloga, je ocenil Čufer: "Morali bi resno razmisliti, da bi DUTB prodali. Pogoji na trgu so dobri, vrednotenje je na višku, denarja je veliko. Če bomo to še nekaj časa vlekli, pa lahko cena in vrednost portfelja pade. Poslabšanje gospodarske rasti je namreč že na vidiku."