Črnčec je v intervjuju spregovoril o vlogi transatlantske skupnosti pri pomoči Ukrajini v njenem spopadu z ruskim agresorjem. »Priča smo močnemu odzivu Nata in Evropske unije, česar ni nihče pričakoval, še najmanj Vladimir Putin,« je izpostavil.
»Če sem ciničen ali sarkastičen, je Putin združevalec, saj je še okrepil transatlantske vezi. EU in Nato sta nastopila skupaj in tako bo tudi naprej,« pravi Črnčec o sporočilu, ki ga prinaša odziv mednarodne skupnosti na vojno.
»Posebej me je presenetilo, ko sta se Finska in Švedska odločili odpovedati svojemu nevtralnemu statusu in se pridružiti Natu,« je dejal Črnčec. Gre namreč za dve državi, ki sta bili zgled nevtralnosti, izpostavlja.
Vojna se sicer se začela pred enim letom, ampak že leta 2014, ko je bilo storjeno prvo dejanje agresije zoper Ukrajino, je Črnčec izpostavil rusko zasedbo Krima in Donbasa pred devetimi leti. Ugotavlja, da je odziv mednarodne skupnosti leta 2014 ni bil dovolj močan, diplomacija je sicer delovala, a novega konflikta ni mogla preprečiti.
Ob vprašanju o vplivu vojne na Slovenijo je Črnčec opozoril, da je razdalja med Slovenijo in Ukrajino komaj 500 kilometrov zračne črte, na drugi strani Madžarske je že Ukrajina. Povedal je, da Slovenija načrtuje izpolniti obljubo in bo namenila dva odstotka BDP za obrambo v naslednjih petih letih. Prav ruska agresija na Ukrajino je bila največji motivator za to in narekuje obrambne prioritete ne samo Slovenije, ampak vseh evropskih držav, je izpostavil Črnčec.
Glede načrtov Morsa in Slovenske vojske je povedal, da je Slovenija skrajšala načrtovani rok za dosego zadanega cilja glede porabe BDP, ministrstvo za obrambo 20 odstotkov letnega proračuna namenja za obrambo, dolgoročni načrt razvoja slovenskih oboroženih sil pa predvideva izpolnitev obljub zvezi Nato in oblikovanje dveh bataljonskih bojnih skupin.
Slovenija bo ta cilj dosegla prej, kot je načrtovala, je obljubil Črnčec, saj se bosta skupini oblikovali vzporedno in ne ena za drugo. Vlaganja v obrambo v Sloveniji so danes primerljiva z vlaganji pred vstopom v zvezo Nato in EU, ko so bila, po besedah Črnčeca, na nek način zlata leta za razvoj vojske.
O kibernetski varnosti je Črnčec dejal, da je bila Slovenija že lani izpostavljena kibernetskim napadom, podobno kot druge članice Nata. Zahvalil se je Združenim državam Amerike, ki Sloveniji pomagajo pri gradnji kibernetske obrambe, ta pa bo na voljo tudi drugim zavezniškim državam v regiji. To je bitka, ki je ne moreš biti sam, gre za skupno borbo, je prepričan Črnčec.
Črnčec je bil vprašan tudi, kakšna naj bi bila videti zmaga v Ukrajini, ki bi zagotavljala svobodno in varno Evropo. Za Ukrajince je to suverena zmaga s celotnim ozemljem pod njihovim nadzorom. Po drugi strani je Putin aneksiral Krim in Donbas, čeprav temu nasprotuje mednarodna skupnost.
»Pred letom dni sploh nismo pričakovali, da bo res prišlo do vojne, nato tudi nismo pričakovali, da bo Ukrajina uspešna v svojem odporu in da bo vojna trajala tako dolgo. Ukrajina je dokazala, da je nemogoče mogoče in v tem trenutku mi ne moremo govoriti, da smo utrujeni od vojne, kajti Ukrajinci so tisti, ki umirajo,« je bil odločen Črnčec in dodal: »Dokler je Ukrajina pripravljena delati, kar je prav, je naša moralna dolžnost, da jo podpiramo.«
Opozoril je, da kljub uporabi moderne opreme in orožja v vojni v Ukrajini odločajo tradicionalni vojaški dejavniki, kot je denimo logistika, zadostne zaloge streliva, razvita vojaška industrija, ki lahko zalaga vojsko.
Vrniti se moramo k starim vojaškim doktrinam, kjer je pomembno imeti nadzor nad ozemljem in imeti tudi vojsko, sposobno zdržati v spopadu – ne samo za teden dni, ampak za celo leto ali celo več let, je pozval Črnčec. Ne gre samo za to, da pomagamo Ukrajini z orožjem in strelivom, temveč moramo investirati v infrastrukturo, ki nas same zalaga z orožjem in strelivom ter vojsko vzdržuje v pripravljenosti za morebitne spopade, je poudaril, saj morebitnega agresorja prav to najbolj odvrača od napada.
