Namestnica predsednika KPK pričakuje tudi, da bi lahko že pred volitvami sprejeli odločitev v zadevi Karigador.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je premier z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo in s tem kršil integriteto. Gre za sporočili, v katerih je predsednik vlade zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. Golob je že napovedal, da bo odločitev sodno izpodbijal.

Divjak je danes v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija dejala, da so ugotovitve sicer širše od tistega, kar je razkril premier, da pa jih KPK ne sme objaviti pred pravnomočnostjo zadeve.

Je pa pojasnila, da zakon o organizaciji in delu policije zelo natančno določa, kdo ima kakšne pristojnosti v zvezi s policijo in da govori le o ministru za notranje zadeve. "Predsednik vlade v tem zakonu ni omenjen, kar pomeni, nima pristojnosti v zvezi s policijo, ker bi to lahko pomenilo politični vpliv na policijo. Na drugi strani zakon o vladi pravi, da lahko seveda predsednik vlade usmerja delo ministrov, ampak na podlagi usmeritev vlade, kar pomeni, da mora vlada o določenem izzivu v policiji na primer razpravljati in se odločiti, kakšne bodo usmeritve določenemu ministru," je dejala Divjak.

KPK na tankem ledu, od varovanja integritete do njene instrumentalizacije

Po njenih pojasnilih je vlada o zaposlitvah odločala na prvi seji vlade, kjer so se odločili, da bodo delali splošno analizo, koliko ljudi je bilo na novo zaposlenih, odpuščenih in podobno v času prejšnje vlade. "Ampak šlo je v bistvu za številčni pregled na vseh ministrstvih in so bili potem čez nekaj časa sprejeti neki splošni splošni sklepi. Policija ni bila posebej izpostavljena," je dejala.

Tako KPK po njenih besedah glede na jasno zakonodajo ni mogla odločiti drugače. "Zadeva je jasna, predsednik vlade lahko daje usmeritve, se izreka, izraža neka pričakovanja na relaciji do policije samo, če ima usmeritve vlade," je dodala. Pri tem je v izjavi za medije izpostavila še, da pod usmeritve vlade ne štejejo ne koalicijska pogodba, ne obljube volivcem. Pri slednjih je treba spoštovati zakona in obljube izvrševati na zakonit način, je poudarila.

Ocenjuje, da je torej postavljena jasna meja, zato kršitev nihče ne bi smel relativizirati. Potegnila je vzporednico s primerom poslanske kraje sendviča in dodala, da je kršitev kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS, dva ali 100.

Na očitke o sprejemanju odločitev v predvolilnem obdobju je dejala, da je bil postopek kar nekaj časa ustavljen zaradi zahteve tožilstva, hkrati se je podaljšal tudi zaradi relativno velikega števila procesnih zahtevkov, tako za izločitve, vpoglede v spis ... "Če vsega tega ne bi bilo, bi midva s kolegom Lapornikom lahko odločila že pol leta, eno leto nazaj," je dejala. Če ugotovitev ne bi objavilo samo zato, ker smo pred volitvami, pa bi to po njeni oceni pomenilo politično obnašanje komisije.

Predsednik vlade ima od prejema ugotovitev 30 dni časa, da vloži upravni spor.

Divjak je ob tem potrdila, da kršitev integritete nima predvidene neposredne sankcije v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Je pa ponazorila, da na primer zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da osebe, ki imajo pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete, ne morejo biti člani uprave, nadzornega sveta SDH in ne nadzornih svetov družb v državni lasti.

Komisija je sicer predlagala, da bi se sankcija za funkcionarje vnesla v zakon o funkcionarjih, ki se je sprejemal lani, a se vlada in parlament s tem nista strinjala.

Komisija je glede Goloba v zadevi Bobnar sicer za del očitkov postopek ustavila. Divjak konkretno tega ni mogla komentirati, je pa opozorila, da KPK ne more obravnavati zadev, ki so del policijskega oziroma kazenskega postopka.

KPK ima na mizi tudi očitke v zadevi Karigador, na vprašanje, ali je možno, da bi zadevo zaključili že pred volitvami, pa je Divjak dejala, da "bi rekla, da se to lahko zgodi". Kot je pojasnila v izjavi za medije, so na komisiji pripravljeni na vsebinsko odločitev. So pa prvi delovni dan novega namestnika predsednika KPK Aleša Kocjana prejeli zahtevo za njegovo izločitev iz postopka. "Ko bodo ti procesni koraki opravljeni in če ne bo kakšnih novih, bomo odločili," je dodala.

Zagovornik predsednika vlade Goloba Stojan Zdolšek je sredi novembra lani na upravno sodišče vložil tri tožbe zoper odločitve KPK v zadevah Bobnar in Karigador. KPK je zato obravnavo obeh primerov začasno ustavila.

Kot je izjavi za medije pojasnila Divjak, je v zadevi Karigador sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje KPK, ki mora ponovno odločiti v vpogledu v spis in natančneje razložiti, zakaj delovnih dokumentov ne bodo dali v vpogled.

V zadevi Bobnar pa upravno sodišče po pojasnilih KPK še ni odločilo. "Sodišče bo potem pač v upravnem sporu v tej zadevi odločilo o celoti, se pravi o kršitvi integritete in teh procesnih zahtevkih," je dejala Divjak. Računajo pa na to, da "neke procesne malenkosti" na odločitev sodišča ne bodo vplivale in da bo to odločilo vsebinsko.