Objavljamo Terškov odziv na Cerarjeve besede:
Odziv na premierjevo insinuacijo o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika dr. Erika Kerševana
Besede, ki jih je spoštovani premier izrekel v včerajšnji oddaji Tarča (RTV SLO, 1. program, 15.3.2018) na račun sodbe Vrhovnega sodišča glede razveljavitve referenduma o drugem tiru ne smejo ostati preslišane ali spregledane. Izrečene so bile ne le kot dvom v osebno, strokovno in politično nepristranskost senata sodišča, ampak tudi kot jasna insinuacija o domnevni pristranskosti sodnika dr. Erika Kerševana. Premier je namreč domnevo o srečanju pobudnika g. Kovačiča in sodnika dr. Kerševana na fakultetnem hodniku izrecno izpostavil kot razlog za tezo o dvomu glede sodnikove nepristranskosti, podkrepljeno s pričakovanjem, da bo nekdo raziskal dogodek in njegov pomen za etično ovrednotenje sodbe in prispevka sodnika k sodbi. Marsikateri poslušalec in gledalec soočenja predstavnikov političnih strank v omenjeni oddaji bi utegnil tudi premierjeve besede o vplivnosti »starih sil« povezati z delom sodnega senata v tem primeru in odločanjem omenjenega sodnika.
Takšna drža premierja se nam zdi več kot le neposrečena. Prvič, senatu in sodniku skoraj očita pristranskost v tej zadevi na temelju domnevnega dogodka, ki sam po sebi, tudi če je do njega res prišlo, nima nikakršne stvarne, vsebinske in etične povezave z odločanjem sodnega senata in imenovanega sodnika. Drugič, ker ne vključuje nikakršne strokovne analize same vsebine sodne odločitve in njene obrazložitve. Tretjič, ker insinuira, da so vse javno odmevne odločitve sodnih senatov najvišjega rednega sodišča »strankarsko politične«, v tem smislu navijaške in na neki način »narekovane« ali »pričakovane« od nekoga od zunaj – od neke sile, iz nekega časovnega obdobja. Četrtič, ker se s tako poenostavljenimi insinuacijami in pavšalnimi vrednostnimi ocenami ohranja in stopnjuje splošno dojemanja načina dela sodišč in sodnikov v javnosti – da so vse pomembne sodne odločitve »politične« in da vsi predstavniki sodne veje oblasti odločajo »politično navijaško«, ne pravno strokovno in po svoji sodniški vesti. Petič, ker gre pri tej sodni zadevi za vsebino, ki si jo sodišče ni izbralo samo, ampak je bila pred sodišče prenešena od tistih, ki so bili prepričani v obstoj stvarnih vsebinskih razlogov za ugotovitev ustavne spornosti pravne in politične prakse izvajanja referendumskih kampanj, pri katerih je kot najmočnejša stranka udeležena vsakokratna vlada. Šestič, ker odločitev Vrhovnega sodišča temelji na predhodni odločbi Ustavnega sodišča in ni vzniknila iz nekakšnega vakuuma. In sedmič, ker smo na ustavnopravne napake teh kampanj že dolgo pred tem opozarjali tudi predstavniki ustavnopravne učiteljske stroke.
A da ne bo nesporazuma glede širšega in sistemskega pomena te sodbe sodišča, ki presega konkretni primer. Sodišče je res pokazalo odločnost in pogum, ko gre za zaščito ustavnosti in spoštovanje odločitev ustavnega sodišča. A enak ali še večji pogum pričakujemo od sodne veje oblasti in najvišjega rednega sodišča tudi v vseh tistih primerih, ki neposredno zadevajo življenje in pravice državljanov, prebivalcev, tujcev, delavk in delavcev, invalidov in tako ali drugače oškodovanih ljudi, ki so utrpeli očitne krivice, dobro utemeljene v sodnih vlogah.
Želimo si močne sodne veje oblasti, utemeljene s strokovno suverenostjo, odločevalskim pogumom, veščino pravoslovnega mišljenja, resnim odnosom do ustave, odločnostjo pri zaščiti človekovih pravic in veščino odličnega argumentiranja. Želimo si torej pristne ustavne demokracije in vladavine prava."