Od leta 1990 naprej se politiki levih in desnih političnih strank trudijo, da bi bilo vse tako, kot je bilo prej v socializmu, v dogovorni ekonomiji, v enopartijskem sistemu. Ali ni Milan Kučan že na dan osamosvojitve rekel, da ne bo nič več tako, kot je bilo? Pa je tako tudi delal? In z njim vred večina vseh?

Domala vsak politik, levi in desni, ravna tako, kot da si ne želi drugega, kakor da imamo eno samo stranko, enega samega voditelja, in to po možnosti večnega.

Če niste njegov stoodstotni podpornik, če samo namignete, da ima morda nasprotnik kdaj tudi prav, ste že njegovi, vas že porivajo na drugo stran! Kako lahko tako razmišljajo tudi tisti, ki so sistem pred letom 1990 živeli in občutili in se celo borili za pluralnost, za demokracijo? In »taisti« tako mislijo še bolj ekstremno.

Kakšen kraval je ob Logarjevih Demokratih! Janševi so, on si jih je izmislil, nič drugačni niso. Pa kaj? Na levi so se pred vsakimi volitvami pojavile nove stranke, novi obrazi. Ali so kaj drugačne kot obstoječe? In ali ni dobro, da se tudi na desni?

Na levi večina Janeza Janše ne mara. Ali se ne bi potem veselili, da se je tudi na desni pojavil kakšen novi/stari obraz? Seveda ne, ker bi večina drugo stran kar ukinila. Pa smo tam! Pred letom 1990, ko smo imeli eno in edino komunistično stranko.

Vsaj dve instituciji delujeta povsem enako kot v socializmu: zdravstvo in RTV. Pa najbrž še celoten javni sektor in tisti del gospodarstva, ki je v javnih, državnih rokah.

Priznani kirurg mi je zelo nazorno razložil, kako deluje zdravstvo: na oddelku imamo letni plan operacij – sto. Do marca jih opravimo. Več jih ne smemo, ker jih zavarovalnica ne plača. Morda si novembra potem izmislijo, da jih lahko opravimo še sto.

V dobrem mesecu? Če bi jih naredili več od planiranih, bi jih potem morali za naslednje leto planirati več, denarja pa ne bi dobili več. Tipično za plansko gospodarstvo, dogovorno ekonomijo, ki nas je še pred štirimi desetletji pokopavala. In oblast pravzaprav zdravstvu denar bolj kot ne samo dodaja, vse drugo, kar stori ali hoče spremeniti, so bolj kozmetični popravki, ki jih ustavno sodišče rado zavrne.

Upam, da bo vsaj digitalizacija informacijskega sistema uspešna. Drugače pa naj pogledajo k Ircem, kjer obstoječe sisteme združujejo v enotni informacijski sistem – in digitalizacijo jim izvaja slovensko podjetje!

Res pa je, da so bili politiki v socializmu pretkani, da so imeli »planiranje« tudi v politiki bolj premišljeno, kot ga imajo današnji »vrhunski šefi«. In predvsem se jih ni smelo kritizirati, treba se jim je bilo prilizovati, jih hvaliti, sicer si bil kaznovan.

V zakonodaji smo imeli kazen za »verbalne delikte«. Joc Pečečnik, bi lahko rekli, je kot rojen za tisti čas. Najprej disident, potem pa sopotnik oblasti. Kaj je zadaj? Že kar kičasto je pohvalil Goloba. In to za zakon o delitvi zaposlenih pri dobičku ali nekaj podobnega.

Sem sprva mislila, da se Pečečnik »zafrkava«, da se šali, da se norčuje iz njega. Glede na medijski »bum« ob tem pa se mi vedno bolj zdi, da bo ta Pečečnikova hvala in vse, kar se dogaja okoli nje, Golobu bolj škodovala kot koristila.

Golob sicer zdaj na veliko popravlja marsikaj, kar je zgrešil v zadnjih letih, včasih je videti že kar neokusno, a če bo to dobro za ljudstvo in gospodarstvo, naj kar. Ima še samo dober mesec časa.

Ne vem sicer, ali bo še kakšen dodaten »mega« plakat o »dosežkih« pomagal, zdaj – če se vozite po Ljubljani – se zdi, da je vladal Luka Mesec in tudi on vse naredil, tisto seveda, kar je bilo v prid ljudem.

Najbolj »fini« so plakati, ki jih obešajo nasprotniki. Nekje sem videla veliko sliko Goloba – je že začel, sem rekla. A ne, očitno ga »reklamira« opozicija. Tistega, kar so proti njemu napisali, tako ne vidite, ker je slika prevladujoča in se prehitro odpeljete mimo … Ne vem pa, kdo je Golobova največja konkurenca.

Koalicijski sopotniki in novi akterji na levici ali Janez Janša? Janša ve, kaj mora govoriti, da pridobiva točke, to se je obrestovalo tudi Branku Grimsu, ko je bil izvoljen v evropski parlament tako, da je na ves glas kritiziral migrante. Zdaj je s tem začel Žan Mahnič, da bo SDS »na oblasti« ustanovil urad za deportacije in vse, ki so prišli v Slovenijo, vrnil v matične države. Še kadrovski načrt je naredil.

Tako Golobovi kot Janševi imajo polno municije drug proti drugemu. To pa je razlika v primerjavi s socialističnimi časi. Takrat je bilo precej glasno predvsem ob zamenjavi liberalnih politikov v 70. letih (Stane Kavčič), drugi pa so praviloma bolj kot ne kar poniknili.

Zdaj pa se zmerjajo, odkrivajo razne afere drug o drugem. Kosovskega veleposlanika Martina Berishaja na Hrvaškem bodo »vlekli« vse do volitev in razlagali, kako je iz podružnice Golobovega podjetja Gen-I na Balkan pošiljal večje količine denarja.

Na desni poročajo, da naj bi to Berishaj pred posebnim tožilstvom Kosova tudi priznal? Še nacionalna televizija, s Tarčo v prvi vrsti, razkrinkava leve in desne. Da le ne bo potem po volitvah ugotovljeno, da so se pri vsem zmotili kot menda pri Zdravku Počivalšku?

In da je mera polna, so v Ljubljano prišli levi in desni evropski politiki in se vključili v medsebojno »obmetavanje«: levi so prišli pomagat »ukinjat« Janšo, desni pa so ga prišli »povzdigovat« in povedat Golobu, da nas Hrvati prehitevajo, ker imajo na oblasti desnega Andreja Plenkovića.

Vse, kar poslušamo, moramo do konca marca jemati z rezervo, tako na levi kot na desni. Morda bi lahko ocenjevali, kdo bo uspešnejši, po napadih, po moči napadov? Predlagam tudi, da predvsem obljube in napovedi jemljemo z zadržkom. Doslej smo se skorajda vedno opekli.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.