Ker parlamentarni odbor za pravosodje ni sprejel nobenega sklepa, so poslanci opravili le splošno razpravo in tako niso odločali o ničemer. Ob začetku izredne seje DZ je bilo sicer prisotnih okoli polovica vseh poslancev, večinoma iz opozicije, med razpravo pa jih je v dvorani ostajalo vedno manj.
Mnenja so se kresala predvsem o vladavini prava v Sloveniji. Slišati je bilo na eni strani pozive opozicije za popravo krivic, ki so se dogajale v preteklosti, na drugi strani pa je koalicija današnjo razpravo označevala kot ideološko in brezplodno. Dotaknili so se vrste različnih tem, med drugim povojnega obdobja, tranzicije, gospodarskih razmer in odgovornosti zanje, nedavnih sodb in ukrepov aktualne ter minulih vlad.
Minister za pravosodje Senko Pličanič je spomnil na skupno točko prisotnih, da želijo Sloveniji dobro. Zato bi se po njegovem mnenju morali osredotočiti na jasne cilje, s čimer bi lahko presegli vsa nasprotja.
Jože Tanko (SDS) je opozoril na sedanje probleme in problem stricev iz ozadja, ki delajo mimo vlade in upravljajo z bančnim sistemom, na njih pa sta opozorila tudi nekdanji premier Borut Pahor in Komisija za preprečevanje korupcije. "Zakaj je treba dvigniti davek na nepremičnine, katastrski dohodek in znižati socialne transferje? Koliko pa prispevajo strici in sive eminence," se je vprašal. Tanka je sicer zmotilo, da vlada ni odgovarjala na vprašanja, ki so bila postavljena med razpravo.
Predstavnica vlade Tina Brecelj se je nato oglasila in pojasnila, da se vlada oglaša takrat, ko je potrebno. V zvezi s stanjem demokracije v državi je povedala, da je vladavina prava ena od prioritet vlade, slednje pa da je vlada dokazala tudi s tem, da je pripravila sodno reformo.
Jerko Čehovin (PS) je dejal, da sam ne vidi dodane vrednosti te izredne seje. Od tega državljani ne bodo nič imeli, pa tudi predlagatelj ne, je opozoril. Podobno so poudarjali tudi ostali poslanci največje koalicijske stranke.
Tudi v SD menijo, da v trenutnih razmerah seja ni potrebna. Mirko Brulc (SD) tako vidi nevarnost v globalizaciji, dobičkih monopolnih družb, izkoriščanju prebivalstva in nižanju socialnih pravic. Dodal je, da so povojni poboji sicer res "velika črna pika v naši zgodovini", a se zgodovine ne da spreminjati. "Na njo ne moremo biti ponosni v vseh ozirih, v mnogih pa ja," je povedal.
Po mnenju Eve Irgl (SDS) pa po osamosvojitvi ni bilo opravljene katarze in prepotrebne lustracije, ki bi presekala s totalitarno miselnostjo in privilegiji, ki jih nekateri neupravičeno prejemajo še danes. "To je napaka, ki jo danes plačujemo vsi, " je dejala in dodala, da potrebujemo korak naprej.
Samo Bevk (SD) je ocenil, da bi bila lustracija enako kot inkvizicijski procesi v srednjem veku ali dahauski procesi. Jožef Jerovšek (SDS) pa je dodal, da sta lustracijo sprejela Poljska in Češka, danes pa gospodarsko cvetita.
V DL so znova opozarjali na potrebo po osredotočanju na prihodnost in ne preteklost. Po oceni Katarine Hočevar (DL) je predvsem čas, da si politiki nalijejo čistega vina in zastavijo nove cilje.
"Upam si trditi, da je Slovenija demokratična in pravna država," pa je dejala Marija Plevčak (DeSUS) in poudarila, da obujanje polpretekle zgodovine precejšnjega števila Slovencev, predvsem mladine, ne zanima. Mladi si želijo delo in ustvariti družino, o tem bi danes morali razpravljati, je povedala.
Matej Tonin (NSi) je menil, da bi razpravo morali izkoristiti za pogovor o tem, kaj se še da narediti za popravo starih krivic in ljudem jasno povedati, da si ne želijo ne novih krivic ne novega maščevanja. Če bo razprava uporabljena zgolj za to, da bodo poslanci poudarjali vsak svojo zgodbo in slikali svoj del zgodovine, pa bo to najverjetneje še ena izmed izgubljenih razprav, je povedal.