V poslanski skupini PS so se, kot navajajo, "s presenečenjem in zaskrbljenostjo seznanili z odločbo ustavnega sodišča". Kot so zapisali, namreč ne gre namreč za prvi primer, ko je ustavno sodišče po njihovi oceni prekoračilo meje svojih pristojnosti in nedopustno prevzelo vlogo zakonodajalca ter kršilo načelo delitve oblasti.
"Kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da je ustavno sodišče kar samo določilo vsebino zakonske materije in prepovedalo izvajanje referendumov in lokalnih ter državnozborskih volitev v času poletnih, jesenskih in zimskih šolskih počitnic ter vseh praznikov ter dni pred in po praznikih," se sprašujejo.
Ustavno sodišče je s tem po mnenju poslancev PS močno omejilo (in ne zavarovalo) časovno izvajanje neposredne demokracije v Sloveniji. "Po mnenju sodišča namreč več kot 100 dni (pri čemer v ta izračun dnevi pred in po praznikih sploh niso vključeni) v letu sploh ne bomo smeli izvajati niti državnozborskih niti lokalnih volitev, pa tudi ne referendumov," so zapisali v odzivu. Ob tem so dodali še, da bo ta "premalo pretehtana odločitev, ki jo je sodišče sprejelo v rekordno hitrem postopku in za katero si ni vzelo dovolj časa", po njihovem mnenju "kvečjemu negativno, ne pa pozitivno vplivala na uresničevanje ustavnega načela pravne države".
Tudi prvak SD Igor Lukšič in vodja poslancev te stranke Matjaž Han sta bila kritična do odločitev ustavnega sodišča, s katerimi ta po njunem mnenju presega svojo vlogo, to je varstvo nad ustavno ureditvijo.
Določanje datuma referenduma, ki je v pristojnosti DZ, gotovo ni niti ogrozilo ustavne ureditve niti ne kršilo ustave, ocenjuje Lukšič in dodaja, da bi "v skladu s tem, kar ustavno sodišče počne, mirno lahko določilo celo datum". Po Lukšičevem mnenju je ustavno sodišče "preseglo mero dobrega okusa v skladu z vlogo, ki jo ima".
Han pa dodaja, da se je v zadnjih odločitvah ustavno sodišče prevečkrat postavilo na polje izvršilne in zakonodajne oblasti. "Ustavno sodišče mi zadnje čase deluje kot stolp v Pisi, ki ga malo vleče na desno," je dejal v izjavi novinarjem in dodal, da je ustavno sodišče v tokratni odločbi navajalo bolj moralne kot pa pravne argumente.
Lukšič meni, da bo DZ znal določiti tak datum referenduma o arhivski noveli, da bo v korist opredelitvi, da se bodo ljudje lahko na en poseben dan v miru o tem odločali. Tako bi bilo po Lukšičevem mnenju boljše, da določijo datum referenduma zunaj evropskih volitev. Tudi vodja poslancev SD Matjaž Han je opozoril, da je, kot razume odločbo ustavnega sodišča, pomembno, da se da ljudem čas za odločitev, zato bi po njegovem osebnem mnenju DZ lahko referendum razpisal za junij ali julij.
Tudi po mnenju prvaka DeSUS Karla Erjavca odločba glede na argument o tem, da ljudje potrebujejo dovolj časa, verjetno "nakazuje na to, da tudi 25. maj ne bi bil pravi datum, ker bi bile motnja evropske volitve". "Tako da upam, da bo DZ določil nov datum, ki bo omogočal, da bodo lahko volivci odločali o tem vprašanju neobremenjeno, da bodo imeli dovolj časa, da ne bo to čas, ko bi bile počitnice, dopust ali prazniki," je dodal.
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj z odločbo ustavnega sodišča še ni podrobneje seznanjen, kljub temu pa ocenjuje, da smo z njo dobili neko novo sodno prakso, ki se je bo treba v prihodnje držati. Kot pravi, se bodo morali zdaj v DZ racionalno odločiti, kateri datum bi bil najbolj primeren. Sam pa sicer nima nobenih težav, da če bi referendum izpeljali skupaj z evropskimi volitvami.
Ustavno sodišče je namreč včeraj objavilo odločbo, s katero je razveljavilo odlok o referendumu o arhivski noveli, DZ pa naložilo, naj v sedmih dneh po objavi odločbe v uradnem listu sprejme nov odlok z novim datumom izvedbe referenduma. Ustavni sodniki so namreč soglasno ugotovili, da bi izpeljava referenduma 4. maja otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja na referendumu.
V odločbi je ustavno sodišče zapisalo, da določitev datuma glasovanja sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice, pri čemer mora zakonodajalec ravnati razumno oziroma tako, da te pravice ne omejuje: "To pomeni, da mora datum določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih udeležencev udeležbo na referendumskem glasovanju."