Spomenik sestavljajo trije elementi - zastava, napis in talne luči, ki simbolizirajo gibanje ljudi. Rešitev mora potrditi še vlada.

Avtorji izbrane rešitve so kipar in profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Alen Ožbolt, arhitekti Denis Hitrec, Tadej Urh, Tjaša Tahirović, Erika Sirotić in drugi. Predvideli so, da bi ob robu Trga republike stal drog s slovensko zastavo, tla trga pa bi bila prepredena s talnimi lučmi, ki bi še posebej v temi zasijale in predstavljale gibanje ljudi. Obeležje bi dopolnili z napisom, kaj točno bi pisalo in kje se bo napis nahajal, danes niso razkrili.

"Spomnimo se tistih vročih junijskih dni leta 1991, ko smo se množično, složno in enotno poklonili slovenski zastavi," je ob predstavitvi izbrane rešitve dejal minister za obrambo Borut Sajovic. Po njegovih besedah je torej ideja spomenika "množično zbrani v poklon slovenski zastavi". Označil jo je kot navdušujočo, na zgodovinskem kraju pa bi ohranjala spomin na dogodke ob osamosvojitvi.

Facebook

Lokacijo spomenika, torej Trg republike v Ljubljani, so izbrali zaradi kraja spomina in lokacije proslave ter prvega dviga zastave v juniju 1991, ko je bila uradno in slovesno razglašena neodvisna Republika Slovenija, je na današnji novinarski konferenci pojasnil namestnik predsednice ocenjevalne komisije, etnolog in antropolog Božidar Jezernik.

Težave pri iskanju rešitve je povzročala majhnost in kulturna zaščitenost Trga republike, ki onemogoča velike posege vanj. Postaviti spomenik v klasičnem smislu bi po njegovih besedah pomenilo postaviti "protiutež spomeniku revoluciji", s čimer bi kršili zaščito trga. "Hkrati pa bi naredili prav gotovo nekaj, kar ne bi bilo ne prav okusno ne prav posrečeno," je dodal. Izbrana rešitev pa po njegovem mnenju deluje, ker bo povezala preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo, povezuje pa se tudi z bližnjo stavbo državnega zbora.

Robert Balen

Generalni direktor direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino ministrstva Matjaž Ravbar je dejal, da so iskali celovito rešitev in umetniško odličnost predlagane rešitve, kar je pomembno z vidika simbolnosti, sporočilnosti in izvirnosti. Ob 35. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki jo praznujemo letos, si Slovenija in Ljubljana zaslužita primerno obeležitev, ki jo bo predstavljal spomenik, je izpostavil.

Vlada je sicer za ta projekt rezervirala dva milijona evrov. Ravbar pa je dejal, da dejansko vrednost investicije izbrane rešitve težko ocenijo, saj so se aktivnosti za izvedbo projekta šele začele. Sajovic pa je poudaril, da mora izbrano rešitev zdaj potrditi še vlada, špekulacije o ceni pa po njegovem mnenju "niso na mestu".

Robert Balen

Rešitev mora potrditi še vlada. Sajovic si o ideji spomenika želi umirjene razprave. "Zagotovo pa ideji zbranosti vseh pred našo zastavo na kultnem prostoru naše države težko kdorkoli nasprotuje," je dodal.

Ministrstvo je pred dvema letoma dobilo nalogo, da pripravi idejo o spomeniku osamosvojitve, vlada pa je ustanovila komisijo, ki je pripravila izhodišča. V sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije so nato izvedli mednarodno odprt, anonimni, javni, interdisciplinarni natečaj za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani.

Robert Balen

Ocenjevalno komisijo poleg Ravbarja in Jezernika sestavljajo še predsednica arhitekta in vizualna umetnica Apolonija Šušteršič, vizualni umetnik Tobias Putrih, arhitekt Aleš Vodopivec, slikarka Uršula Berlot Pompe, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Špela Spanžel, arhitekt Rok Žnideršič in arhitekt Miloš Kosec.

Na natečaj so sicer prejeli 36 idej. Za izbrano rešitev so podelili nagrado 15.000 evrov, podelili pa so še dve nagradi v višini 6900 evrov ter tri priznanja po 4500 evrov, odškodnine pa so vredne 1200 evrov, je navedel Ravbar.