Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, se s tem enemu najpomembnejših paleolitskih najdišč na Slovenskem in v svetu zagotavlja najvišja raven varstva ter dolgoročno načrtno upravljanje.

Arheološki park Divje babe obsega severni del Šebreljske planote in kraški jamski sistem nad dolino Idrijce. Jama Divje babe I je izjemno mlajše pleistocensko paleontološko in paleobotanično najdišče ter ključno arheološko najdišče srednjega in mlajšega paleolitika. Med letoma 1980 in 1999 so tam potekale sistematične raziskave, ki so razkrile dobro ohranjene arheološke in paleontološke ostaline ter več zaporednih naselitvenih horizontov.

Med najpomembnejšimi odkritji izstopa približno 60.000 let stara piščal, izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, ki velja za eno najstarejših znanih glasbil na svetu. Najdišče je obenem najbogatejši vir podatkov o pleistocenski favni, flori in klimi v Sloveniji, s čimer ima izjemen pomen za razumevanje naravne in kulturne zgodovine prostora, so zapisali na ministrstvu.

Kot so pojasnili, status spomenika državnega pomena določa varovane sestavine spomenika, obseg območja in varstveni režim. Danes sprejeti odlok med drugim ureja ohranjanje jamskih sedimentov, arheoloških, paleontoloških in paleobotaničnih ostalin; ohranjanje prostorskega in vsebinskega konteksta arheološkega najdišča; namensko rabo območja kot arheološkega rezervata; možnost znanstveno-raziskovalnega in učno-demonstracijskega dela; pogoje za javno dostopnost in predstavitev dediščine.

Upravljavec spomenika bo Zavod za turizem Cerkno, ki bo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pripravil načrt upravljanja. Ta bo opredelil dolgoročni razvoj parka, načine predstavljanja javnosti, upravljanje obiskov v jami ter usklajevanje varstvenih in turističnih vidikov. Ogled notranjosti jame Divje babe I bo še naprej mogoč izključno v okviru vodenih ogledov s strokovno usposobljenimi vodniki, na način, ki ne ogroža varovanih sestavin spomenika in upošteva naravovarstvene smernice.

Pri pripravi predloga odloka so sodelovali novogoriška območna enota ZVKDS, lastniki in upravljavci zemljišč ter lokalna skupnost. Večinski lastnik zemljišč na območju spomenika je država, v upravljanju družbe Slovenski državni gozdovi in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Kot so še zapisali na ministrstvu, razglasitev Arheološkega parka Divje babe za kulturni spomenik državnega pomena pomeni pomemben korak k celovitemu varstvu in premišljenemu upravljanju enega ključnih arheoloških najdišč v Sloveniji ter utrjuje njegovo mesto na zemljevidu najpomembnejših paleolitskih najdišč v svetovnem merilu.