Tako želi vlada obdavčiti kriptovalute

Zakon, ki bi začel veljati s 1. januarjem 2026, bi obdavčil dobičke fizične osebe kot rezidenta Slovenije v davčnem letu z odsvojitvijo kriptosredstev. Za odsvojitev se šteje menjava kriptosredstva za tradicionalno valuto ali prenos kriptosredstva v zameno za blago ali storitve ali vsak drug prenos kriptosredstva na drugo osebo.

Odsvojitev pa ne zajema menjave kriptosredstva za druga kriptosredstva in tudi ne prenosa kriptosredstev med denarnicami istega imetnika.

Davčna osnova je dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu. Dobiček je razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev, odsvojenih v davčnem letu, in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev, pridobljenih v davčnem letu. Te bi moral imetnik prijaviti z letom 2026.

Zavezanci bodo morali voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev, skupno za vsa imetništva kriptosredstev, in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu. Vsako leto bodo morali finančni upravi oddati davčni obračun in plačati morebiten davek. Davek se izračuna in plača po proporcionalni stopnji v višini 25 odstotkov.

Predlog uvaja možnost prostovoljnega poenostavljenega izračuna dohodnine iz dejavnosti za pet let nazaj. V tem primeru se davčna osnova določi v višini 40 odstotkov seštevka vrednosti kriptosredstev na 31. december 2025 in vseh odsvojitev kriptosredstev v zadnjih petih letih, so pojasnili.

Nadzor nad kriptosredstvi se v svetu širi. OECD je pripravil okvir za poročanje o njih oz. standard CARF, po katerem se zbirajo, poročajo in izmenjujejo informacije o strankah ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. Predlog povzema tudi določila evropske direktive, ki zajema poročanje ter avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi držav EU o dohodkih iz transakcij s finančnimi kriptosredstvi.

S predlogom novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov pa se izpolnjuje zavezo iz strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030. Z njim želimo poenostaviti ureditev in izboljšati jasnost obdavčitve, so navedli na ministrstvu.

Medtem ko za te instrumente sedaj veljajo različne davčne stopnje, odvisne od časa imetništva, bi po predlogu uvedli enotno, in sicer 25-odstotno. Sedaj je denimo najvišja oz. 40-odstotna, če je dobiček dosežen z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom 12 mesecev imetništva.

Ker večina te instrumente proda po več letih, finančni učinki po navedbah ministrstva ne bodo visoki. A področje bo urejeno bolj pregledno, s spremembami pa stremijo k poenostavitvam, so dodali.