Dramski igralci Mestnega gledališča ljubljanskega so v apelu uredništvom medijev dramatično zapisali: »Ogorčeni zasledujemo senzacionalističen način poročanja o smrti našega kolega Gašperja Tiča. To neodgovorno in neetično pisanje mnogih medijev spodbuja tudi grozljive, nedostojne komentarje na forumih teh medijev.«
Nas novinarje podpisani igralci poučijo, kako bi se morali zavedati, »da s svojim načinom pisanja povzročamo in tudi spodbujamo okrutna pisanja na forumih, ki ljudem pod plaščem internetne anonimnosti dobesedno omogočajo pljuvanje po človeku, ki ga niso poznali, a si na podlagi člankov ustvarjajo mnenje, ki je daleč od realnega.«
Česa vse smo še krivi? Pisanja nepreverjenih dejstev, namigovanj, samovoljnih sklepov, blatenja imena človeka, ki se po smrti ne more sam braniti, z zapisanim povzročamo celo dodatno trpljenje sinov in svojcev pokojnega … Sporne članke bi po njihovem morali umakniti, uredništva bi morala blokirati možnost nizkotnih komentarjev, sploh bi lahko začeli korektno poročati šele potem, ko bodo kriminalisti in tožilci opravili svoje delo.
Po vsem tem lahko samo še zapišemo: neverjetno! Najbolje, da se novinarji zgledujemo po dramskih igralcih in za začetek odidemo na dolge, zaslužene počitnice. Takšne si namreč po koncu sezone običajno privoščijo v gledališčih. Še poprej bi lahko po zgledu dramskih igralcev režiserjev in piscev naslovimo apel: kdaj nas boste končno nehali posiljevati s predstavami, označenimi kot črna komedija, ki že v naslovu kar kričijo o tem, da je z ustvarjalci nekaj hudo narobe.
Lahko se le čudimo, kdo je tako nor, da napiše besedilo za predstavo z naslovom Pes, pizda in peder. Lahko se vprašamo, kako to, da nikogar izmed igralcev, ki se tako zgražajo nad spletnimi komentarji nizkotnežev, ni zmotil niti naslov predstave niti niso razmišljali o tem, kako se počuti igralec, ki mu je dodeljena vloga »psa«, »pizde« ali »pedra«.
Ali koga izmed igralcev zanima, kakšna so bila občutja igralca Gašperja Tiča, ko je na odru MGL ničkolikokrat moral nastopiti v vlogi pedra Draga?
Kaj je razmišljal po predstavi in kdaj je morda prišel trenutek, ko nikakor ni več znal odložiti svoje odrske vloge? Kje so bili takrat vsi ti dramski igralci, režiserji, pisci, ki tako radi valijo krivdo na druge, samo nase ne?
Kaj pa če je kamenček na neki drugi ravni, nam težko razumljivi, sprožil režiser te predstave Primož Ekart, ki na fotografiji ves smejoč drži v rokah nož in ga naslanja na goltanec pisca igre Pes, pizda in peder Gregorja Fona? Nevidna nit, ki loči igračkanje na odru in resnično življenje, je tanka, tanjša od rezila noža.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
