Knjižica ni namenjena le strokovnim krogom ampak širši javnosti, ki jih zanimajo verska vprašanja in predvsem razmerje med islamom in nasiljem.
Avtor Nabeela Qureshi, pripadnik manjše muslimanske ameriške skupnosti, ki je prestopil v krščanstvo, se v knjigi po besedah Ocvirka sprašuje, kako je z nasiljem v islamu. Proučeval je začetke islama in spoznal, da so bili zelo vojaški. Nič nenavadnega, je dodal Ocvirk, saj je bil Mohamed ne le verski temveč tudi politični in vojaški genij. Ustanovil oziroma povezal je Arabijo. Njegova izrecna želja je bila (Ocvirk se je sklicaval na tunizijsko profesorico, sicer muslimanko) in s tem se je pred smrtjo pohvalil, da je Arabijo očistil kristjanov in Judov.
Avtor se zavzema za premislek o islamu v smislu nevtralizacije osvajalne moči, naboja njegovih nasilnih začetkov, kar sicer počne tradicionalni islam. V razbitem muslimanskem svetu do virov temeljnih besedil svoje vere zlahka dostopajo ljudje, ki preje niso, znajo brati, tu je internet, prihaja do posamičnih razlag in posnemanja pozivov k nasilnemu džihadu. S tem, je opozoril Ocvirk, mimo tradicionalnega islama nastajajo skupine, ki bi rade na hitro spremenile svet, ga popravile, če ne gre drugače pa bi z apokalipso dosegel vladavino Alaha in zmago muslimanov.
Nevzet Porić je podvomil, da je prevod te knjige pravi način za medsebojno sobivanje. Avtor ne navaja virov, zanemarja zgodovinski kontekst, delo je napisana zelo populistično, komercialno, je dejal tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji. Ker od tako resne založbe ni pričakoval ukvarjanja s takšno literaturo, je pregledal spletno stran Družine, odtipkal besedo islam, našel 250 zadetkov in ugotovil, da je ta večinoma prikazan v negativni luči. Porić je šel še dlje: »To v nasprotju s pozivom papeža k dialogu in medsebojnemu razumevanju. Knjiga je nasprotuje prizadevanju Katoliške cerkve na Slovenskem in vodstva Islamske skupnosti v Sloveniji, da skupaj gradimo razumevajočo prihodnost in sobivanje.«
Ocvirk mu je odvrnil, da tako avtor kot on menita, da islam ni sinonim za džihad. »Islam ni džihad, džihad pa je del islama«. »Islam je galaksije in verjamem, da se v tem kar piše v knjigi v tem Islamska skupnost v Sloveniji ne prepozna,« je prepričan upokojeni profesor ljubljanske teološke fakultete. Porić je vztrajal, da knjiga predstavlja islam kot nasilno religijo: »Ne vem, zakaj Ocvirk ne sledi papežu.« Ker je zavrnil sekto, ki ji je pripadal Nabeela Qureshi (»99,9 odstotkov muslimanov po svetu je ne priznava«), ga je Ocvirk spomnil na papežev poziv »iti na bivanjska obrobje«: bivanjsko obrobje je tudi zadnji kristjan ali musliman, ki ne pripada nobeni pomembni skupnosti, je dejal in pozval k spoštljivemu odnosu do ljudi, ki so tako ali drugače verni.
Na koncu izmenjave mnenj se je Porić strinjal, da bosta z Ocvirkom dialog nadaljevala in zagotovil, da bo več sredstev in intelektualnega napora (zdaj se ukvarjajo predvsem z infrastrukturo oziroma gradnjo džamije) namenili tudi za knjižno (samo)predstavitev islama in njihove skupnosti.
