Davčna inšpekcija jo je 1996 leta ovadila na policijo zaradi davčne zatajitve. A na policiji so zadevo spravili lepo v predal in pet let zatem primer zaključili zgolj s poročilom na tožilstvo, da ni bilo znakov kaznivega dejanja. Ker je zadeva vmes zastarala, se tožilstvo sploh ni opredelilo do navedb policistov.
Toda davčni inšpektorji ovadbe leta 1996 niso spisali kar tako. Kot so ugotovili, je Medias International uvažal medicinske proizvode in jih z nadpovprečno veliko maržo prodajal slovenskemu zdravstvenemu sektorju. Marža je bila kar od 44 do 99 odstotkov! Po trditvi davčnih inšpektorjev je to podjetju omogočal monopolni položaj na slovenskem trgu. Nato pa so v firmi dobiček skrili pred davčnimi organi, so ocenili. In sicer tako, da je Medias International plačeval fiktivne storitve povezanim podjetjem in imel fiktivne stroške.
»Obstaja sum, da si je pravna oseba v letih 1994 in 1995 pridobila premoženjsko korist na račun države in zdravstva.« Skupno je po navedbah inšpektorjev podjetje v teh dveh letih skrilo skoraj 600 tisoč evrov (preračunano iz tolarjev) dobička. Zato so sprva plačali desetkrat manj davka, kot bi ga morali. Davkarija jim je odmerila tudi ta del. Na podlagi pritožbe družbe Medias International je na koncu o zadevi odločalo vrhovno sodišče, ki je znesek le malo znižalo.
Davčna inšpekcija je Diano Dimnik 1996 leta ovadila na policijo zaradi davčne zatajitve. A na policiji so zadevo spravili lepo v predal in pet let zatem primer zaključili zgolj s poročilom na tožilstvo, da ni bilo znakov kaznivega dejanja.
Po poročanju portala n1info je največ dobička firma skrila z nakazili podjetju Promed Holding s Cipra (o tej firmi pišemo tudi v osrednjem tekstu). V Nikoziji so imeli le poštni nabiralnik, prostorov pa ne. Direktorica je bila Diana Dimnik. V letih 1994 in 1995 je iz slovenskega podjetja Medias International v ciprsko podjetje nakazala 86 milijonov tolarjev (359 tisoč evrov).
Leta 1994 je Medias International ciprskemu Promed Holdingu plačal 137.700 nemških mark (10,8 milijona tolarjev ali 45.706 evrov) za »stroške raziskovanja trga v državi Izrael«. Tako so navedli v podjetju Medias International. Davčni inšpektorji pa so ugotovili, da je bil posel navidezen, saj raziskovanje izraelskega trga ni bilo opravljeno. Medias International ni imel namenov dejavnosti širiti v Izrael.
Med drugim so davčni inšpektorji zapisali tudi, da pri fiktivnem zmanjševanju dobička firme Media International pomagal oče Božo Dimnik. Medias International je namreč v bilancah izkazoval dolg do Dimnikovega podjetja. »Očitno je, da je pravna oseba prejela posojilo z namenom ustvariti čim večje odhodke financiranja,« so ugotovili inšpektorji.
Medias International je leta 1997 od liechtensteinskega podjetja Promed AG, katerega direktor je bil Božo Dimnik, prejel 8,7 milijona tolarjev (36.310 evrov) kratkoročnega posojila. Rok vračila je bil po pogodbi 28. februar 1994, vendar Medias International še leta 1996 liechtensteinskemu Promedu ni vrnil nič. Je pa ves čas obračunaval stroške vračila kredita s 15-odstotno letno obrestno mero. Zato si je fiktivno zvišal stroške in zmanjšal dobiček in tako plačilo davka.
Še glede čudežnega padca vrednosti: Dimnikova je leta 1995 svoj delež v Medias International prodala za 600 tisoč evrov podjetju Promed na Cipru. Nato je čez pol leta firma s Cipra svoj delež za desetkrat nižjo ceno prodala Maroši Keršmac, ki ga je tri mesece za tem prodala Dragi Potočnik. Torej mami Dimnikove.
V tej zadevi se pojavi nekdanja odvetnica Nataša Pirc Musar, zdaj predsednica republike. V imenu milijonarke je kot njena zastopnica za n1info po elektronski pošti odgovarjala in trdila, da je »pri davčni inšpekciji prišlo do nesoglasja glede višine davčne obveznosti, zaradi česar so tedaj sprožili upravni spor, vsekakor pa so bile vse davščine plačane. Glede tega ni bil ugotovljen noben prekršek, niti naše stranke ni kontaktiral noben drug organ.« Musarjeva je dodala, da so glede na izid zadeve na policiji »pristojni organi očitno presodili, da na zadevi ni nič«.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
