Šušteršič: Nov rebalans proračuna nepotreben

Prihodkovna stran je po Šušteršičevih besedah zaenkrat v okviru načrtov, na odhodkovni strani pa bo zaradi dogovora s socialnimi partnerji, ki je spremljal sprejemanje zakona za uravnoteženje javnih financ, treba narediti nekatere prerazporeditve. Pri tem minister ostaja na oceni, da gre za okoli 130 milijonov evrov.

Šušteršič opozarja, da bo treba biti pri proračunskem načrtovanju prihodnje leto zelo podobno restriktiven kot pri rebalansu letošnjega proračuna. Odhodki se bodo morali tako gibati v letošnjih okvirih, je dodal.

Istvan Szekely z direktorata za gospodarske in denarne zadeve pri Evropski komisiji je sprejete slovenske ukrepe za uravnoteženje javnih financ označil za preboj, saj se je Slovenija prvič osredotočila na ureditev primarne, zakonsko opredeljene javne porabe. Ob tem je ob očitkih o pretiranem krčenju izdatkov pojasnil, da ni vse v višini javne porabe, saj je bistven učinek te porabe.

Szekely pravi, da je Slovenija pri ukrepih za konsolidacijo naredila velik korak naprej, tako glede obsega kot glede kakovosti uravnoteženja javnih financ. A izzivi po njegovih besedah ostajajo; gre le za prvi korak, je dodal. Prepričan je, da ima Slovenija vse znanje in orodja, da sama reši svoje težave.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pa je obžaloval, da ostajajo pribitki na slovenske državne obveznice še vedno visoki, še bolj problematičen pa se mu zdi trenutno zelo omejen dostop do virov.

Zato ocenjuje za zelo pomembno, da si država z ukrepi za stabilizacijo javnih financ in gospodarstva popravi ugled na trgih. Ob tem upa, da bo Slovenija tudi s pomočjo ukrepanja EU oziroma območja evra za pomiritev trgov v prihodnje znova obnovila dostop do finančnih virov.

Član uprave Gorenja in ekonomist Peter Groznik je prav tako izpostavil pomen tega, da je Slovenija obrnila trend v javnofinančni konsolidaciji. Ocenjuje, da bodo trgi to morali prepoznati, še posebej, če bo s tem verodostojno nadaljevala.

V komentarju nekaterih ugibanj, da bi tudi Slovenija na koncu morala zaprositi za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra, je Kranjec zatrdil, da še nikjer ni slišal, da bi morala Slovenija zaprositi za pomoč.

Razmere gredo trenutno sicer res v slabo smer, a če bo država izpeljala vse potrebne ukrepe, takšen korak ne bo potreben, je prepričan. Te špekulacije so zato po njegovih besedah bolj namenjene prodaji časnikov kot čemu drugemu.

Šušteršič in minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak sta se znova dotaknila tudi vprašanja izbire med varčevanjem in ukrepi za rast. Vizjak je ponovil stališče, da gre za umetno dilemo. Problem je le, da obojega ni vedno moč početi hkrati, je dejal.

Po Šušteršičevih besedah pa dilema varčevanje ali rast obstaja, če ta sloni na prepričanju, da so javni izdatki glavni generator rasti. Če pa temu ni tako, pa te dileme ni. Ob tem je kot orodja za spodbujanje rasti tako na evropski kot na nacionalni ravni omenil odpravo administrativnih ovir, dokončanje notranjega trga EU in izpeljavo strukturnih reform.

Udeleženci okrogle mize so nato spregovorili tudi o strukturnih reformah, Szekely pa je opomnil, da so te prav tako pomembne kot ukrepi za uravnoteženje javnih financ, zato je treba med njima poiskati pravo ravnovesje.

Vizjak je na vprašanje o poteku sprejemanja reforme trga dela dejal, da je nemogoče napovedati, kdaj bo reforma delovnopravne zakonodaje sprejeta, vendar pa si želi, da bi se to zgodilo že letos. Reforma po njegovih besedah ne bo zgolj "kozmetična" in bo bistveno posegla v obstoječi koncept.

Izhodišča so napisana, ta teden pa začnemo prve pogovore s socialnimi partnerji o konkretnih rešitvah, pri tem pa bo sodeloval tudi predsednik vlade Janez Janša, je pojasnil Vizjak. Pogajanja bodo po njegovih besedah težka, kompromisi pa bodo taki, ki najbrž ne bodo zadovoljili vseh strani.

Vzporedno s spremembami delovnopravne zakonodaje želi vlada iti tudi v pokojninsko reformo, pri čemer po Vizjakovih besedah želi poiskati rešitev, s katero ne bomo ponovili napak prejšnje vlade. "Kriza je tisto, kar mogoče pomaga, da če že ne dosežemo soglasja, dosežemo vsaj večinsko podprtje rešitev," pa je dodal Šušteršič.

Na koncu so udeleženci podali tudi nekaj receptov za spodbujanje rasti. Szekely je med drugim dejal, da se je treba pri iskanju receptov za rast učiti pri uspešnih državah, kot je Nemčija. Ta je nujne ukrepe sprejela že pred krizo.

Kranjec je kot glavni prispevek bančnega sistema k spodbujanju rasti izpostavil obnovo bančnega kreditiranja uspešnih podjetij in dobrih projektov, prav zadnjih pa trenutno manjka.

Direktor Adecca Slovenija Miro Smrekar je po drugi strani ocenil, da bi se morali v Sloveniji sprostiti, saj obstajata tako volja kot projekti, a nakopičena negativna energija trenutno predstavlja glavno zavoro.

Vizjak pa je med drugim povedal, da je za rast treba umakniti državo iz gospodarstva, zato ne ve, zakaj se ne bi lotili prodaje nekaterih državnih podjetij, kot na primer Telekoma Slovenije.