Če se bo 20-odstotno znižanje proračunskih sredstev za zunanje ministrstvo res zgodilo, lahko ministrstvo kar zaprejo, je pred sejo vlade povedal Erjavec. Na vprašanje, ali misli s tem tudi na diplomatska predstavništva, pa je odgovoril, da "tudi to ne pomaga".
Kot je menil Erjavec, bodo o tem danes razpravljali na seji vlade, dogovorjeno znižanje sredstev pa da bo verjetno malce manjše.
Zunanji minister se, kot je poudaril, sicer zaveda, da je treba varčevati, a je varčevati treba tam, kjer je to mogoče. Opozoril je, da ima ministrstvo za zunanje zadeve majhen proračun, po njegovih besedah okoli 84 milijonov evrov, z rebalansom pa naj bi se ta znesek znižal na 66 milijonov evrov, kar pa da je premalo za delovanje ministrstva.
"Moramo se odločiti, ali zapremo vrata in nimamo več ministrstva za zunanje zadeve ali pa bomo našli kompromisno rešitev," je bil odločen Erjavec.
Tudi Pikalo je bil oster. Če bo obveljal predlog rezov v proračun tega resorja, se po njegovih ocenah ne bodo mogli izogniti posegom v normative in standarde. To je po njegovih besedah izjemno slabo sporočilo otrokom in "vsem nam, ki želimo razvojni in raziskovalni preboj države".
O konkretnih številkah rebalansa Pikalo sicer ni govoril, saj po njegovih besedah še niso dokončne. "A kot sedaj izgleda, položaj ni dober," je bil jasen. Če bo tak predlog obveljal, bo to po Pikalovih besedah zelo slabo za kakovost bodočega dela. Pritrdil je tudi, da bi z rebalansom levji delež prihrankov našli na področju šolstva.
"Izjemno slabo bi bilo, da v tem času, ko najbolj potrebujemo kakovost, to znižujemo v osnovnem, srednjem in visokem šolstvu," je dejal Pikalo.
Erjavec je sicer novinarjem tudi ponovil, da DeSUS ne bo pristal na znižanje pokojnin in da se o tem sploh ne bodo pogovarjali.
Vlada je prejšnji teden sklenila, da najpozneje do 15. julija sprejme rebalans, do takrat pa je prevzemanje obveznosti v breme proračuna omejeno. Medtem je DZ ta teden že sprejel paket zakonodaje za uresničitev dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, s katerim se bodo plače 155.000 javnih uslužbencev znižale za pol do blizu pet odstotkov. Dodatne proračunske prihodke pa si vlada obeta od zvišanja davka na dodano vrednost.
Proračunski primanjkljaj je v samo prvih štirih mesecih letos dosegel že 962 milijonov evrov, medtem ko je za celo leto predviden v višini ene milijarde evrov. V prvih štirih mesecih je tako ta cilj praktično že dosežen.