Šušteršič: Nasprotovanje prodaji bank »nas lahko drago stane«

Tri koalicijske partnerice, poleg DL tudi SLS in NSi, so namreč včeraj zvečer razpravljale o predlogu Šušteršiča za prodajo državnih bank in podjetij v celoti in s tem o morebitni spremembi koalicijske pogodbe. NSi je na predlog pristala, SLS pa ne.

Minister za finance in podpredsednik DL je glede na to, kar so v zadnjih mesecih izvedeli o položaju v bankah, pričakoval nekoliko več razumevanja, je povedal po seji sveta stranke. Odločitev po njegovih besedah pomeni tudi veliko večjo verjetnost, da bo treba dati več javnih sredstev. Zlasti zato se mu zdi slabo, da se ni vsaj pogojno sprejela zelena luč za pogovore o prodaji celotnih državnih deležev.

Kot je dejal, bodo tekom leta ugotavljali, kako se bo položaj razvijal in ni izključeno, da "ne bomo potem, če ne bo interesa za vlaganje v banke, to še enkrat predlagali čez pol leta ali eno leto".

Toda, kot zagotavlja, zaradi "ene zadeve" ne bo metal puške v koruzo, saj da je njihova odgovornost reševanje položaja v bankah. Napoveduje ubiranje drugih poti.

Prvi korak glede bank je po njegovih besedah zagotavljanje kapitala. Če bo sprejeti zakon o bančništvu uveljavljen, ta omogoča dokapitalizacijo Abanke brez prevzemne ponudbe. Tako je možnost, da banko dokapitalizirajo samo določeni lastniki, pri čemer je pripravljenost za to kazal predvsem Triglav, je pojasnil minister.

Kar zadeva NKBM je po njegovih besedah razpisanih za sto milijonov t.i. Co Co obveznic, v zadnjih tednih pa so si prizadevali, da bi morda našli tudi zasebne investitorje, ki bi plačali obveznice. Šušteršič ne ve, če bo to uspešno, vendar če ne bo, "bo vsaj kot vmesno rešitev to morala storiti država".

Pri NLB je po njegovem mnenju več časa in ni treba do konca leta zagotoviti kapitala. Tako lahko naredijo program, pri čemer minister upa, da bo slednji že lahko vključeval prenos terjatev na družbo za upravljanje terjatev. V treh ali štirih mesecih imajo po njegovih ocenah lahko zelo jasno sliko, kaj bodo v bankah naredili.

S strani države je prvi korak, tako minister, izvesti prenos terjatev, banke pa morajo prodati premoženje. Šušteršič namreč ne vidi nobenega razloga za to, "da imajo banke stanovanja in hkrati govorijo, da nimajo kapitala".

Banke morajo namreč po njegovih besedah najprej same vse narediti za to, da dobijo kapital, država pa vse za to, da očisti bančne bilance, da bi morda vendarle dobili zasebne vlagatelje. Kakršne koli dokapitalizacije iz javnih sredstev pa so, pravi minister, izhod v skrajni sili, ki "pa bo verjetno še kdaj potreben. Verjetno večkrat, ker smo si zdaj omejili možnosti za iskanje kupcev".

Na vprašanje kompromisa, da bi se denimo ena državna banka prodala, druga ne, je odgovoril, da se v tem trenutku ne bodo "kaj veliko ukvarjali s kompromisi". Kot je pojasnil, ni njegov namen, da bi dva ali tri mesece iskal kompromis, kako morda spremeniti koalicijsko pogodbo, ampak je po njegovem prepričanju veliko bolj produktivno, da rešujejo položaj v bankah.

Minister je še pojasnil, da je bilo na seji sveta zelo enotno mnenje in ogorčenje nad tem, da bi morali banke še dokapitalizirati iz javnih sredstev. Kljub temu se temu najbrž po njegovem ne bomo mogli izogniti.

Razpravljali so tudi o interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka. Ugotavljajo, da zaenkrat ni dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je Gorenak pri podpisih pod referendumsko pobudo naredil kar koli narobe. Zato po besedah Šušteršiča ni razloga, da bi DL interpelacijo podprla. Če bodo pristojni preiskovalni organi pokazali drugačna dejstva, pa so postopki reševanja takih težav v koaliciji jasni, je dodal.

Svet DL je razpravljal tudi o predlogih za spremembe političnega sistema, za katere se zavzemajo. Med drugim so za ustavne spremembe referendumske ureditve, za uzakonitev možnosti odpoklica župana, za spremembo volilnega sistema in uvedbo preferenčnega glasu ter za uvedbo poskusnega mandata novih sodnikov.