Medja je povedal, da je uprava Nove Ljubljanske banke (NLB) takoj po nastopu mandata začela sistematično pregledovati portfelj banke, predvsem 200 izpostavljenosti do komitentov, ki so konec lanskega leta pojasnili 80 odstotkov slabih kreditov ter praktično vse izgube in dokapitalizacije.
Kar nekaj ugotovitev je Medjo presenetilo, v nekaterih, a ne vseh primerih pa je šlo za prijateljsko, politično in nepravilno podeljevanje kreditov.
Apetit po tveganjih je bil po Medjevih besedah pred krizo velik. Teh 200 izpostavljenosti je tako v 40 odstotkih obstajalo že ob koncu 2006. Drugih 40 odstotkov je nastalo v 2007 in 2008, 20 odstotkov pa pozneje, zaradi nabiranja obresti, prestrukturiranj itd. Ob polletju je bil tako delež slabih posojil v NLB pri 31 odstotkih.
"Te stvari so v preteklosti. V bančništvu se ladja ne obrne čez noč, čeprav javnost pričakuje hitreje. Naša glavna odgovornost ni v celoti povrniti teh milijard, ker jih ne moremo, ker jih ne bo. Naša glavna odgovornost je zagotoviti, da se to ne bo več zgodilo," je dejal Medja.
Osebno, tudi na podlagi presoj strokovnjakov, prvi mož največje banke v državi tako ne pričakuje, da bi se ta denar lahko v celoti povrnil. "Tega denarja ni več," je bil jasen.
Ob tem je predsednik uprave NLB zagotovil, da se v banki sistematično ukvarjajo s primeri, ko je šlo za nepravilnosti. "Ukrepamo, smo ukrepali in bomo ukrepali. Ampak ne objavljamo," je dejal. V kar nekaj primerih je tako uprava že naznanila sume kaznivih dejanj, a Medja meni, da bodo te preiskave bolj učinkovite, če se ne bodo obravnavale v javnosti.
Medja se je dotaknil tudi preiskave kriminalistov v zvezi z domnevno zlorabo notranjih informacij pri poslih z delnicami Mercatorja in anonimno prijavo znova povezal z aktivnosti za preobrazbo banke, ki jih izvaja uprava. Zagotovil je, da v NLB ni prišel prodajat Mercatorja, prav tako pa da nanj ni vplival nihče iz kupca Mercatorja, hrvaškega Agrokorja.
Glede napadov nanj zaradi sodelovanja s kadrovsko agencijo Korn-Ferry je Medja prepričan, da je bilo to sodelovanje za banko dragoceno in koristno, pa čeprav se je naknadno ugotovilo, da bi bili postopki pri najemu te agencije lahko boljši. V NLB se ne kadruje več politično, je zagotovil.
Medja je prepričan, da bi se tovrstni napadi na predsednika uprave dogajali komur koli, ki bi sedel na njegovo mesto. "Če je moja teza pravilna, da skušajo prekiniti procese prestrukturiranja, potem miru ne pričakujem, saj so doze škandalov pripravljene vnaprej in bodo verjetno še servirane," je ocenil.
Zagotovil je, da je banka na napade pripravljena. "Imamo celovito upravo z domačimi in tujimi strokovnjaki z veliko izkušnjami. Banka bo program prestrukturiranja izpeljala in poskusi tistih, ki jo želijo iz lastnih interesov destabilizirati, ne bodo uspeli," je prepričan.
Medja je razmišljal tudi o tem, če bi s svojim umikom razbremenil banko. "Najbolj odgovorno sem razmišljal, kaj bi bilo najboljše za banko. Po mojem mnenju je ne bi z umikom v ničemer razbremenil. Kvečjemu bi dal sporočilo, da lahko nekateri na lahek način rušijo spremembe, ki so spremembe na pozitivno, in prestrukturiranje, ki ga NLB nujno potrebuje," je za Večer še povedal Medja.