Z namenom zagotovitve dodatnih proračunskih prihodkov je DZ zakon o davku na finančne storitve sprejel konec lanskega leta. Ta določa, da je treba od letošnjega marca za nadomestila oz. provizije, ki jih finančne ustanove prejmejo kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo, plačevati davek v višini 6,5 odstotka.
Čeprav so davčni zavezanci banke in druge ustanove, ki v Sloveniji izvajajo finančne storitve, pa je bilo že ob sprejemanju zakona slišati bojazni, da bodo morali novi davek na koncu plačevati potrošniki. Tedanji finančni minister Janez Šušteršič je odgovarjal, da gre za razmeroma nizko stopnjo davka, zato ne pričakuje, da bo imel večje negativne posledice.
"V celoti so ga prenesle na potrošnike, v celoti," je ta teden davek na finančne storitve pred člani odbora DZ za finance in monetarno politiko komentiral viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan.
Fiskalna politika mora biti po njegovem mnenju zasnovana drugače. "Če se želi obdavčiti banke, naj se obdavči banke, ne pa potrošnike," je dejal. Banka Slovenije je ob tem nemočna.
Za fizične osebe so se zaradi novega davka med drugim zvišala nadomestila za vodenje transakcijskega računa, prav tako je dražje plačevanje položnic. Tarife posameznih bank so zdaj pregledno objavljene na spletnih straneh Banke Slovenije, kar bi lahko po Fabijanovih besedah potrošnikom olajšalo odločitev o morebitni zamenjavi banke.
Namesto bank novi davek na položnice v celoti plačujejo potrošniki
Davek na finančne storitve očitno ni dosegel namena prejšnje vlade, naj finančni sektor več prispeva k reševanju krize in javnofinančnim prihodkom. Banke so namreč davek, ki so ga začele obračunavati z letošnjim marcem, po ugotovitvah Banke Slovenije v celoti prelile na potrošnike.