Vsebinske dileme glede fiskalnega pravila so po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča takšne, da je z nekaj truda še mogoče najti rešitve. "Bilo je nekaj relevantnih vsebinskih vprašanj, a s kakšnim krogom pogovorov bi vsebinsko prišli skupaj," je novinarjem dejal Šušteršič.
Odločitev, ali se fiskalno pravilo zapiše v ustavo ali ne, je po ministrovih besedah zdaj v rokah politike. Če soglasja za to ne bo, bodo razlogi bolj politični in formalni kot pa vsebinski, je prepričan Šušteršič.
Šušteršič razlog za zapisa fiskalnega pravila v ustavo argumentira z naslednjimi besedami: "Če bi fiskalno pravilo zapisali v navaden zakon, bi lahko kadarkoli to pravilo z drugim zakonom obšli. V evropski pogodbi pa piše, da moramo to pravilo zapisati na trden in trajen način."
Kot je po sestanku delovne skupine s finančnim ministrom novinarjem pojasnil poslanec SDS Branko Grims, so vsebinsko zadeve usklajene.
"Sploh ni nobenega posebnega odprtega vsebinskega vprašanja. Gre le še za vprašanje politične volje. Čemu dati prednost - slovenskemu podjetništvu, gospodarskemu razvoju Slovenije, ukrepom za popustitev posojilnega krča ali pa političnim ambicijam? V SDS bodo dali prednost prvemu," zagotavlja Grims.
Grims je prepričan, da vsi argumenti govorijo v prid vpisu fiskalnega pravila v ustavo; ta je po njegovih besedah potreben za zvišanje bonitetnih ocen Slovenije. Ob tem Grims poudarja, da primerjave s Francijo - ta fiskalnega pravila ne bo zapisala v ustavo - ne zdržijo, saj da Francija ni v takem krču kot Slovenija.
"Samo vpis fiskalnega pravila v ustavo je dovolj jasen in verodostojen signal vsem v tujini, ki vplivajo na bonitetne ocene Slovenije in na dostop Slovenije do kapitala po razumni ceni," poudarja Grims.
V SDS si želijo doseči politično soglasje glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo in za to bo potreben še dodatni napor. "To je edino državniško ravnanje. Ta poskus smo dolžni storiti," je zatrdil Grims in dodal, da si je treba vzeti dovolj časa za preučitev vseh okoliščin in za pregled realnih učinkov ene in druge rešitve.
V Pozitivni Sloveniji po besedah poslanke Maše Kociper vztrajajo pri stališču, da zapis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben, saj ima Slovenija ratificirano mednarodno pogodbo, ki neposredno zavezuje in ima primat po našem pravu.
Kot poudarja Kociprova, v PS pri pogovorih sodelujejo, ker želijo pomagati pri kreiranju zakona, četudi potem pri sprejemu ne bi sodelovali. Koalicija pa po njenih besedah pri podpori zapisa fiskalnega pravila v ustavo računa zlasti na SD.
V poslanski skupini SD so danes za STA medtem potrdili besede, ki jih je za časnik Delo povedal predsednik stranke Igor Lukšič. Ta je dejal, da so v stranki po nedavni odločitvi francoskega ustavnega sodišča, da za ratifikacijo fiskalnega pakta, ki uvaja fiskalno pravilo, ni potrebna sprememba ustave, zdaj še bolj utrjeni v prepričanju, da fiskalnega pravila ne zapišemo v ustavo.
Predsednik poslanske skupine SD Janko Veber pa je zatrdil, da so v stranki naklonjeni vnosu fiskalnega pravila le v izvedbeni zakon.
Medtem ko so bile na današnjem sestanku v ospredju strokovne dileme, so v PS ponovili, da bi bil simbolen signal za mednarodne trge zavezanost k reformam in ne zapisa nekega pravila v ustavo. Reforme so po navedbah PS potrebne, ker je samo na ta način mogoče zagotoviti dolgoročno konsolidacijo in stabilnost javnih financ.
"Politično zapenjanje, da bo fiskalno pravilo znižalo obrestne mere ali karkoli rešilo, je metanje peska v oči," je poudarila Kociprova in ob tem dodala, da je javna podoba, da se Slovenija ne more poenotiti glede tega, škodljiva. "Trgom dajemo občutek, da se ne strinjamo glede vsebine, kar pa ne drži," je poudarila.
Dilema, ali fiskalno pravilo zapisati zgolj v zakon ali pa spreminjati tudi ustavo, je tako zdaj v rokah političnega vrha. To je danes poudaril tudi Jakob Presečnik (SLS). "Pri predsednikih vseh parlamentarnih strank bomo videli, ali bo zadostna večina ali ne," je dejal in izrazil upanje, da se bo politika uspela sporazumeti glede zakona. Glede sprememb ustave po njegovem soglasja ni pričakovati.
Presečnik meni, da bi zakon o fiskalnem pravilu tudi brez sprememb ustave v DZ sprejeli z dvotretjinsko večino. Po njegovih ocenah namreč samo takšna večina zakonu daje neko moč, in sicer tudi za v prihodnje, da ga ne bi bilo mogoče vsakih nekaj mesecev spreminjati.
Članica delovne skupine iz vrst SD, nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar, je ta teden za STA izpostavila predvsem dilemo, ali bo izvedbeni zakon sorazmerno skop in bo zahteval še kopico izvedbenih rešitev v drugih zakonih, kot sta zakon o javnih financah in zakon o izvrševanju proračuna, ali bo dorekel bolj ali manj celoto.
V SD in v opoziciji nasploh se zavzemajo za to, da bi bil izvedbeni zakon čim bolj dorečen, še posebej če se bo sprejemal z dvotretjinsko večino.
Stroka je sicer po njenih besedah povsem enotna, da fiskalnega pravila ni treba vpisati v ustavo in da medvladna pogodba o fiskalnem paktu Slovenije k temu ne obvezuje. Tudi ona tako ocenjuje, da gre pri tem vprašanju bolj za politično kot strokovno odločitev.
Kot poudarja minister Šušteršič, morajo ključne odločitve pasti septembra. Pri tem po njegovih besedah ne gre le za odločitev o fiskalnem pravilu, temveč tudi o upravljanju državnega premoženja, o konceptu reševanja bank in o proračunu, ki mora biti pripravljen skladno z obljubljenim, torej da se primanjkljaj v 2013 zniža pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.