Odločanje o fiskalnem pravilu so poslanci že večkrat preložili, saj soglasja niso uspeli najti in za ustavno spremembo ni bilo potrebne dvotretjinske podpore.
Opozicijske stranke ves čas vztrajajo pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015, kot to zdaj predvideva predlog spremembe ustave. Vlada in večji del koalicije pa sta do zdaj menila, da je uveljavitev fiskalnega pravila realna z letom 2017, saj bi začetek izvajanja pred tem zahteval preveč drastične ukrepe za znižanje primanjkljaja.
A ker se vrstijo opozorila, da bi bila ponovna odložitev glasovanja ali pa zavrnitev fiskalnega pravila negativen signal mednarodni javnosti in vlagateljem glede verodostojnosti slovenske politike, je ta očitno vendarle na pragu soglasja.
Bratuškova je v sredo v Bruslju razkrila, da bo parlamentarne stranke pozvala, naj podprejo obstoječi predlog o vpisu fiskalnega pravila v ustavo - torej zapis tega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015. V izvedbenem zakonu pa bo vlada nato predlagala rešitev vseh dilem, ki jih je še treba rešiti. Izvedbeni zakon bo moral DZ prav tako sprejeti z dvotretjinsko večino.
Glede na izjave v minulih dneh je pričakovati, da bo proti takšni rešitvi glasoval koalicijski SD.
V zameno za potrditev fiskalnega pravila v sedanji obliki naj bi opozicija nato dokončno pristala na glasovanje o ustavnih spremembah referendumske ureditve. Bratuškova je poudarila, da bo že za petek predlagala tudi izredno sejo o spremembah referendumske ureditve.
Opozicija vztraja, da mora DZ najprej odločali o fiskalnem pravilu in nato o ustavnih spremembah referendumske ureditve. O ustavnih spremembah referendumske ureditve so stranke ljub nasprotovanju dela civilne družbe sicer načeloma usklajene.