Če imaš nove prioritete, kot sta dolgotrajna oskrba ali obnova po poplavah, potem mora pač kaj drugega počakati. Ne moreš kar vse nalagati gospodarstvu. Marsikaj bi človek razumel, če bi na drugi strani predstavili gospodarno upravljanje izdatkov. Vprašati se je treba, kaj je smiselno, da država financira.
Razpisi za nevladne organizacije so težki tudi po deset milijonov evrov, vprašljiva je vsebina. Zdi se mu, da je veliko ukrepov narejenih po ideološki in ne ekonomski logiki. Zviševanje davka na dobiček podjetij se mu ne zdi smiselno tudi zato, ker gre za zelo nestabilni vir. Odvisen je od poslovanja podjetij, pri čemer so zdaj napovedi slabe. Pričakovati, da bomo od tega ne vem koliko pobrali, je nerealno. V takšnih časih se davkov sploh ne povečuje. Na sploh pa morajo biti davki stabilni, ne smejo se pogosto spreminjati. To je pomembno tudi z vidika privabljanja tujih investitorjev.
Kako ocenjuje premierja z vidika, da je veljal za človeka iz gospodarstva, vodil je Gen-I, torej naj bi razumel potrebe gospodarstva? Šušteršič pravi, da direktor velike firme, kot je bil premier, v resnici zelo malo ve o obremenitvah z davki in prispevki. V energetiki so bili vedno ogromni dobički, nekoliko več ali manj davka pri Genu-I ni igralo velike vloge. Z evidencami delovnega časa pa se ne ukvarjajo direktorji, ampak nižja raven zaposlenih. Golob ne ve, kaj to pomeni v praksi, kot še marsikateri drug veliki direktor ne.
Izvirni greh je bil že na začetku, še pred volitvami. Če greš v okviru volilne kampanje, zato da boš zmagal, dvigati loparčke (za ali proti določenim ukrepom) pred najbolj radikalnim delom populacije (Glas ljudstva), potem težko zamenjaš ploščo. Druga napaka pa je bila, da je Levica sploh vzel v vlado, čeprav mu tega ne bi bilo treba. Kako volivci zdaj gledajo na vladne ukrepe, veliko pove že velik padec podpore stranki Svoboda.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
