Japonska je znana kot država neizprosne delovne kulture. Tako neizprosne, da se marsikateri poslovnež od izčrpanosti sesede sredi ulice. Ponavadi zaspi. A sem in tja se kdo tudi zgrudi mrtev.
Ker Japonci pogosto delajo do izčrpanosti, pogosto zadremajo na sestankih ali zaspijo na pločniku ali na avtobusni postaji na poti domov. Ta pojav je tako pogost, da ima svoj izraz: inemuri.
V japonskem delovnem okolju pa seveda ni vse slabo. Japonci se močno identificirajo s svojim poklicem in svojim podjetjem. Vedno želijo biti v bližini svojih kolegov. In so zelo družabni. Po službi je običajno, da gredo s sodelavci ven kaj pojesti ali popiti. Udeležba sicer ni obvezna, a se jo za dobre odnose znotraj podjetja pričakuje.
V japonskih podjetjih ni nič nenavadnega, če si zaposleni poiščejo mentorja. Za tega ni nujno, da je starejši od svojega učenca, pomembne so izkušnje na svojem delovnem področju ali čas zaposlitve v podjetju. Mentor svojemu učencu svetuje in ga po potrebi ščiti, v zameno lahko pričakuje spoštovanje in poslušnost.
Zamujanje je nesprejemljivo. To je opaziti tudi v vsakodnevnem življenju, ko se denimo vlaki natančno držijo voznega reda in se za še najmanjšo zamudo na široko opravičujejo. Zamujanje je zelo neprijetno za ljudi, ki morajo čakati. Če torej vaš šef reče, da bo sestanek ob 9. uri, morate biti tam že deset minut prej. Enako velja za prihod na delo - ta je pravočasen, če pridete najmanj deset minut pred uradnim začetkom.
Pomembno vlogo v japonskem poslovnem svetu imajo tudi vizitke. Tu je pomembna hierarhija: svoje vizitke si najprej izmenjajo tisti na višjem položaju in potem se nadaljuje navzdol glede na položaj. Prejeto vizitko takoj položite v žep ali denarnico. Ne berite je, saj je to znak nespoštovanja osebe, ki vam jo je dala.
Tudi sicer je hierarhija na Japonskem jasno določena in med drugim velja tudi za sedežni red na sestankih.
Čeprav je normalno in sprejemljivo, da človek v svoji delovni dobi večkrat zamenja službo, pa to na Japonskem pogosto ni dobrodošlo. Namesto tega se japonski delavci ponavadi v enem podjetju zaposlijo za vse življenje in ostanejo tam do upokojitve. Po svetovni finančni in gospodarski krizi leta 2007, ko so morala odpustiti veliko delavcev, so se sicer številna podjetja tej tradiciji odrekla.