Bo to dovolj? V primeru afere »praporščaki« – vladni protokol je najprej izdal vabilo, da bo na državno proslavo omogočen dostop le tistim, ki so dali na vrh prapora državni grb ali zastavo – je njegovo stališče očitno zaleglo, vsaj tako je bilo videti.

Po dneh cincanja, napovedi bojkota ter razburjenju javnosti in politike na čelu s predsednico države so se odgovorni le poenotili, da se ne gredo eliminacionizma. Ne nazadnje je Janez Janša nameraval v govoru sporočiti povsem nekaj drugega – da mu gre za vključevanje. Kako se je v vladnih sobanah odvijala debata o praporih, (še) ne vemo, a je morala biti »nerodna« in s povzdignjenimi toni. Da lahko pride do anateme zvezde, smo pričakovali, bila je prepovedana že na eni od proslav prejšnje Janševe vlade.

»Naj praznik pokaže, da imamo, kljub vsem razlikam, eno državo. Tudi na tej proslavi bomo to pokazali, s tem, da so vsi, ne glede na razlike, vabljeni.« Zadnjo besedo je dobil v. d. vladnega urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič.

Na desnici so njeni mnenjski voditelji medtem že prikimavali izločitvi zvezde. Zdravnik Federico V. Potočnik, rojen je bil v Argentini, je denimo na X zapisal, da bo na proslavi manjkal domobranski prapor, in se vprašal, kdaj bo vlada to krivico popravila. Žiga Turk je zapis poobjavil. Kot vemo, na tradicionalni slovesnosti v Kočevskem rogu ni nobenih domobranskih praporščakov.

Rojen je bil leta 1974 v Kopru, diplomiral je na FDV in tam tudi doktoriral. Leta 2014 je kandidiral za župana Pirana in prepričljivo izgubil proti Petru Bossmanu. Mar res velja, da je kovačeva kobila bosa? Ostra polemična kampanja se mu ni obnesla. Poznavalci pravijo, da mu ni šla v prid njegova naveza na koprskega župana Borisa Popoviča.

Da je bil piarovski strateg zmage predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja na volitvah 2008 (konec prejšnjega tisočletja je vodil podmladek SD) in prispeval k prvi in edini zmagi SD, je bilo že pozabljeno.

Po prvi izvolitvi Trumpa je za naš tednik dejal, da je bil Popovič prvi Trump na svetu: leta 2002, ko je zmagal na volitvah, je dejansko zmagal iz istih razlogov kot Trump v Ameriki – zaradi popolnega razočaranja ljudi nad birokratsko politiko, kot človek z ulice, podjetnik, ki pove vsakemu v obraz, kar si o njem misli.

V intervjuju za Demokracijo po volitvah se Jeretič priklanja mladim, le ti lahko presežejo razlike. »Če želimo trajnost neke politične kulture povezovanja, je torej nujno najprej presekati sistem korupcije, nato pa spodbuditi mlado generacijo, da gre naprej po poti dialoga in spoštovanja.«

V tem vidi, kot pravi, »nevro-retorični pristop«, tj. združevanje klasične veščine prepričevanja (retorike) z dognanji sodobne nevroznanosti in kognitivne psihologije. A ostanimo pri njegovi ultimativni zahtevi, da naj s korupcijo preseka njegova generacija, bolje rečeno ta oblast, ki ji ministrira. Kot pravi, je brez pardona nujno zasekati v kriminalna omrežja v policiji, tožilstvu in sodstvu. Samo tako bo država lahko sploh zadihala.

Jeretičeva dikcija je premišljeno eshatološko »nevro-retorična«: »Prek teh pokvarjencev nas duši mafija. To je zlo, ki ga moramo odstraniti, da bodo mladi lahko ostali v domovini in gradili svojo prihodnost doma.«

Ne verjamemo, da bo z govorniškega pulta vlade uporabljal takšne populistične »nevro-retorične« prijeme, propagiral suverenizem, pozival k sesutju globalističnih sil, ki obvladujejo evropske institucije, k takojšnji zamenjavi evropske komisarke … Ukom je vladni uradni glas države. Jeretič je vršilec dolžnosti direktorja. Je uradnik, tudi pri nas je zamišljeno tako, da komuniciranje države sloni na poklicnih komunikatorjih, ki so državni uradniki in ki jim je komuniciranje poklicna kariera.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.