Po drugi strani se je v Ljubljani, po številu prebivalcev in površini največji slovenski občini, število prebivalcev lani povečalo za skoraj 2900, kar pomeni enoodstotno rast, tako da slovenska prestolnica trenutno šteje okoli 286.000 ljudi. Število prebivalcev se je povečalo še v 77 drugih občinah, od tega najizraziteje v občini Borovnica, in sicer za štiri odstotke.
Nekaj manj kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije so predstavljali otroci, torej prebivalci, mlajši od 15 let. V občini Gorenja vas - Poljane je bilo otrok največ, skoraj 21 odstotkov, medtem ko je bilo prebivalcev starih 65 ali več let blizu 18 odstotkov. Največji delež starejših je po podatkih Sursa v občini Kostel, in sicer nekaj več kot 28 odstotkov. V povprečju so najstarejši prebivalci zasavske, najmlajši pa prebivalci osrednjeslovenske regije.
Delež tujih državljanov med prebivalci se je lani povečal za 0,3-odstotne točke na 4,7 odstotka. V obalno-kraški statistični regiji je imel tuje državljanstvo vsak 12. prebivalec, v pomurski pa vsak stoti.
Delež državljanov držav članic EU med vsemi v Sloveniji živečimi tujimi državljani se je lani izrazito povečal. S slabih osem se je povzpel na skoraj 17 odstotkov, pri čemer je to predvsem posledica vstopa Hrvaške v EU.
Število prebivalcev upada v več kot polovici občin
Število prebivalcev v Sloveniji se je lani po podatkih Statističnega urada RS (Surs) v več kot polovici občin zmanjšalo. Upad je bil najizrazitejši v občini Hodoš, kjer je število prebivalcev upadlo za 3,5 odstotka. Dve slovenski občini sta imeli prvi dan letošnjega leta manj kot 400 prebivalcev, poleg Hodoša (362) še Osilnica (387).