Prvo srečanje najžlahtnejših predstavnikov današnje generacije devetdesetletnikov na Brdu pri Kranju je še najbolj spominjalo na snidenje dolgo časa ločenih zaljubljencev. Stéphane Hessel, ki bo čez dober mesec dopolnil 94 let, in 98-letni Boris Pahor sta se – ne meneč se za novinarsko pozornost in fotografske bliskavice – radostno objela in sklenjenih rok v francoščini ščebetala o svoji življenjski izkušnji in pogledih na svet. Nekdanja politična ujetnika in še vedno goreča nasprotnika nacizma sta se v trenutku snidenja prepustila ganljivi energiji, ki povezuje preživele iz koncentracijskih taborišč.
Stéphane Hessel, razumnik nemško-francoskega rodu in soavtor Splošne deklaracije o človekovih pravicah, je Slovenijo obiskal na povabilo prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, žlahtno srečanje pronicljivih mislecev pa je organizirala Založba Sanje, ki je maja letos izdala Hesselov manifest proti vladavini kapitalizma Dvignite se! Srečanje vélikih Evropejcev si nedvomno zasluži oznako zgodovinsko, je poudaril Rok Zavrtanik, direktor Založbe Sanje.
Hessel in Pahor, ki sta si prvič segla v roke le dan pred deseto obletnico tragičnega enajstega septembra, družijo osupljiva življenjska zgodba, vztrajen boj za pravičnost, človekove pravice, ustvarjalnost ter poglobljeno in odgovorno razmišljanje in odločanje. Usoda ju je med drugo svetovno vojno celo pahnila v isto koncentracijsko taborišče – Mittelbau-Dora. »Presrečen sem, da sem našel tovariša, ki je bil v istem taborišču kot jaz in ima deloma isto usodo, kot je bila moja, s to razliko, da je bil on tako pogumen, da je skočil z vlaka in ni prišel v Bergen-Belsen,« je bil iskreno vesel Boris Pahor, ki je omenil še njuno miselno dvoedinost: »Kot drugo pa se, ne da bi se poznala, strinjava v tem, kaj naj bi bila Evropa po 20. stoletju. Po tem, kar je izkusila, posebej nesvobodo pod fašizmom, nacizmom in deloma komunistično diktaturo, bi se morala vesti povsem drugače, kot se vede. Zdaj sem mu tudi rekel, naj mi oprosti, a jaz sem to že leta 1967 poudaril v knjigi Nekropola. Mislim, da sva se tukaj našla tako v letih in mišljenju kot tudi v tem, kar pričakujeva od Evrope.«
Razumnika druži še nekaj plemenitega: neomajni borec za spoštovanje človekovega dostojanstva Hessel je predlagan za Nobelovo nagrado za mir, simbol slovenstva Borisa Pahorja, enega najpomembnejših slovenskih pisateljev vseh časov in najbolj prevajanega slovenskega avtorja, pa so večkrat omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost.
Stephane Hessel (1917), soavtor Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in diplomat, je slovenski prevod svojega priljubljenega eseja Dvignite se! ("Indignez vous!") pospremil s sobotnim srečanjem z literatom Borisom Pahorjem na Brdu pri Kranju in z včerajšnjim pogovorom v Kinu Šiška z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom.
Stephane Hessel je Slovenijo obiskal na povabilo Milana Kučana, s katerim se je v Ljubljani srečal že 11. septembra 2001 na pogovorih o ustanavljanju Mednarodnega etičnega kolegija, ki sta ga Kučan in Hessel s številnim državniki in intelektualci ustanovila leta 2002. Takrat se je začelo tesno desetletno sodelovanje med Hesslom in Kučanom, so zapisali pri Forumu 21, ki je pripravil današnji pogovor.
"To je človek, ki se z vsem človeškim poštenjem in s politično iskrenostjo predaja filozofskim, miselnim, političnim, etičnim, okoljskim, socialnim in ekonomskim premislekom sodobne družbe," je pogovor uvedel Kučan, ki je poudaril, da je očarljiv Hesslov optimizem in njegova življenjska pot, ki se je oblikovala v ozračju pariške umetnostne avantgarde, med prebiranjem mislecev, kot sta Hegel in Sartre, v francoskem odporniškem gibanju in kasnejši diplomatski karieri.
Esej Dvignite se! je po Kučanovi besedah apel zoper brezbrižnost, ki z zagovorom nenasilnih sprememb nagovarja k ukrepanju v imenu temeljnega, vsem skupnega dostojanstva. "Prepričan sem, da je začetek 21. stoletja poln tesnobnih in mučnih situacij, ki vodijo v brezbrižnost ljudi. Če mlade generacije ne bodo prispevale k spremembam, potem se ne bomo zmogli soočiti s tveganji in nevarnostmi sodobnosti, med katere sodita ekstremna revščina in bogastvo na drugi strani. Zato verjamem, da je prišel čas za ogorčenje," je povedal Hessel.
Po Kučanovih besedah je Hesslovo pisanje glas upanja in dialog s svetom, ki ga je treba spremeniti. Hessel dodaja, da neuspeh komunizma in liberalne demokracije kliče po demokraciji, ki bo utemeljena na univerzalnih vrednotah in človekovih pravicah. Te so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic, pod katero se med drugimi podpisuje tudi sam, in Milenijskih razvojnih ciljih. Premisleku drugačne demokracije je po Hesslovih besedah namenjen tudi Mednarodni etični kolegij, v katerem se sodelujoči sprašujejo, kaj je treba storiti, da bodo države živele v sožitju in ne v konfliktih.
Sprva je treba prepoznati zagate in probleme sodobnosti, da bi lahko ukrepali, je povedal Hessel. Med enega izmed temeljnih problemov sodijo ekonomski, politični in finančni lobiji, ki so namenjeni kopičenju kapitala za maloštevilne, njihova posledica pa je prikrajšanje številnih ljudi za osnovno dostojanstvo, kot je streha nad glavo in dostojno plačano delo. "Zavzemam se za mehak pritisk na lobije. Tisti, ki so prebrali mojo knjigo, vedo, da prihodnost ni zaprta, temveč da lahko ovire skupaj premagamo," je pozval Hessel.
Po Kučanovih besedah globaliziran in soodvisen svet ni utemeljen na etičnem razsežju. Slednjega določa "zlato pravilo" - ne storite drugemu tistega, česar ne želite izkusiti sami -, prevlada javnega nad posameznikovim interesom in pravična delitev bogastva. Kot je povedal Hessel, je to za mlade še posebej pomembno sporočilo, saj so nezainteresirani za participacijo v političnem življenju, "od svojih vlad nič ne pričakujejo in so v zmoti, saj je bistvo demokracije, da se stvari lahko spremenijo".
Navedel je tri kategorije moči, ki jih je uvidel v sodelovanju s francoskim odporniškim gibanjem. To so ekonomska, politična in državljanska moč, posebej slednja je pomembna pri prizadevanju za spremembe. Po Hesslovih besedah lahko državljani s politično participacijo in pobudami izvajajo pritisk ali podprejo vlade, ki bodo premagale ekonomsko moč in lobije, ki si jo prisvajajo. "Če živimo v tiraniji, moramo odstraniti tirana, v demokraciji pa moramo uporabiti sredstva, ki so na voljo, kar pomeni podpreti stranke, ki ponujajo dobre rešitve," je dejal Hessel.
Ko govorimo o spremembi družbe, ostaja vtis, da si voditelji zatiskajo oči pred dejstvom, da je paradigma nenehne gospodarske rasti zašla v slepo ulico in ustvarja številne poražence, je bil kritičen Kučan. Po njegovem mnenju vlade nimajo dovolj poguma, ker so podvržene lobijem, hkrati pa tudi G-20, OZN in EU tiščijo glavo v pesek in se ukvarjajo predvsem s finančnimi vprašanji. Hessel odgovarja, da države niso premostile svoje suverenosti in skupaj začele ustvarjati politik, ki bi širile možnosti ljudem, opolnomočile deprivilegirane in se zavzele za trajnostni razvoj.
Hesslov priljubljeni esej je sicer sprva izšel v Franciji v 6000 izvodih, kjer se je doslej prodal v več kot 1,5 milijona izvodih. Doživel je že prevode v španščino, baskovščino, katalonščino, italijanščino, nemščino, grščino, portugalščino, hrvaščino in angleščino. Esej je meseca maja v slovenskem prevodu Agate Tomažič izdala založba Sanje.