Revija Reporter
Slovenija

Stanje po ujmi se normalizira, za sanacijo škode bodo nujne zakonske rešitve

STA

11. feb. 2014 6:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Življenje v državi se po ledeni ujmi počasi normalizira. Na prizadetih območjih se počasi vzpostavljajo cestne povezave, vrača se električna energija, šole so odprle svoja vrata. Vlada pa bo po dogovoru na včerajšnjem sestanku pri premierki Alenki Bratušek ustanovila delovno skupino, ki bo preučila potrebne spremembe zakonodaje za sanacijo škode.

Naloga operativne delovne skupine, ki jo bo ustanovila vlada, bo v najkrajšem možnem času ugotoviti, kakšne so potrebne spremembe zakonodaje za to, da bo sanacija po ledeni ujmi potekala čim hitreje, je po sestanku glede odpravljanja posledic ujme povedala Bratuškova.

Pri morebitnih spremembah zakonodaje gre po besedah premierke za potrebo po interventnem zakonu, včeraj pa so izpostavili tudi zakon o javnih naročilih. Delovna skupina bo obenem skušala ugotoviti, ali je potrebna sprememba zakonodaje za to, da bi lahko ukrepi v naravnih nesrečah tekli bolje. Operativno delovno skupino bo vodil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.

Na včerajšnjem sestanku so odprli tudi vprašanje delovanja vojske v naravni nesreči. Premierka je spomnila, da gre lahko Slovenska vojska na teren v takih razmerah takrat, ko jih vpokliče civilna zaščita. Ta pa mora po sedanji zakonodaji dobiti prošnjo od lokalnih skupnosti.

Po njenem mnenju je sicer 3000 vojakov na terenu delo opravilo več kot dobro, a so "zaradi odziva lokalne skupnosti morda res šli na teren nekoliko prepozno". Premierka meni, da bodo zato verjetno potrebne nekatere spremembe zakonskih določil. Minister za obrambo Roman Jakič pa je ocenil, da se je vojska odzvala pravočasno.

Slovenija bo škodo po ujmi sanirala tudi s pomočjo evropskih sredstev. Minister za finance Uroš Čufer je včeraj prisotne seznanil s tem, da je že v četrtek potekal sestanek s predstavniki Evropske investicijske banke, na katerem so pregledali možnosti cenejšega kreditiranja za sanacijo škode, ki je nastala v naravni nesreči.

Medtem je približno 9000 ljudi predvsem na območju Elektra Ljubljana še vedno brez elektrike. V občinah okoli Ljubljane se razmere v glavnem normalizirajo. Nekaj težav je tudi še na bolj odročnih cestah, vendar prebivalcev, ki bi bili odrezani od sveta, nikjer ni več.

Na Notranjskem trenutno najbolje kaže v občini Cerknica, v Postojni pa se iz distribucijskega omrežja napajata Tržaška ulica in Kremenca. Nekoliko slabše je stanje v Logatcu, medtem ko je Loška Dolina za zdaj še v celoti brez elektrike, dobili naj bi jo v torek.

Elektru Maribor je vremenska ujma z žledom povzročila ogromno škodo, ki jo bodo po prvih ocenah odpravljali vsaj leto dni. Kot so v mariborskem elektrodistributerju pojasnili za STA, bodo po trenutnih, še nepopolnih ocenah za povrnitev omrežij v prvotno stanje potrebovali približno deset milijonov evrov. Trenutno je po njihovi oceni brez napajanja iz javnega električnega omrežja še 570 odjemalcev.

Na območju Elektra Celje je bilo včeraj brez elektrike le še pet odjemalcev oz. dve transformatorski postaji. Oskrba z električno energijo je tako motena pri dveh odjemalcih v Šaleški dolini in pri treh odjemalcih v Savinjski dolini, so sporočili iz Elektra Celje.

Električno omrežje počasi vzpostavljajo tudi na območju Kokre in Jezerskega. V nekaj dneh naj bi bila pod posebnimi pogoji že prevozna tudi cesta do Jezerskega.

Ledena ujma se je marsikje po Sloveniji prevesila v obilno deževje, ki še ni povsem ponehalo. Zato Agencija RS za okolje (Arso) opozarja na povečano poplavno ogroženost po državi, zlasti zaradi večjih količin vejevja in drevja na območju vodotokov.

Reke v večjem delu države so po podatkih Arsa znova začele naraščati včeraj zvečer in ponoči. Opozorilne pretoke lahko presežejo reke Reka, Kolpa, reke s povirji v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju ter v Kamniško-Savinjskih Alpah. Poplavijo lahko reka Vipava s pritoki in manjše reke na Goriškem.

Reki Krka in Ljubljanica bosta naraščali, poplavljene površine ob njih se bodo povečale. Prav tako se bodo povečevale ojezerjene površine na območjih kraških polj Notranjskega in Dolenjskega krasa, morje pa lahko poplavi nižje ležeče dele obale.

Kljub obilnejšim padavinam stanje voda na Notranjskem za zdaj ni kritično. Gasilci in druge pristojne službe vendarle ostajajo v pripravljenosti. Se pa počasi dviguje gladina Cerkniškega jezera, in sicer je iz nedelje na ponedeljek narasla za nekaj centimetrov.

Prav tako se še vedno dviguje gladina vode na Planinskem polju. Trenutno je najbolj ogrožena vas Laze, kjer sta zaprti cesti do Planine in Unca, povezavo pa imajo z Logatcem in Rakekom. Na ilirskobistriškem območju so oči trenutno uprte v vas Knežak, saj se na kraškem polju ob vasi gladina voda počasi dviguje, a hiše niso ogrožene. Prav tako ni več ogrožena vas Bač, ki so jo pred dnevi prizadele poplave.

Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je zaradi poplav zaprtih več cest. Tako so bile ob 18. uri zaradi poplav zaprte ceste Ig-Podpeč, Rakov Škocjan-Podskrajnik, Unec-Planina in Planina-Laze.

Zaradi podrtega drevja in električnih drogov so še vedno zaprte številne regionalne in lokalne ceste. Pristojni pozivajo k previdnosti zaradi kosov ledu in snega, ki bodo v teh dneh še padali z objektov in z neočiščenih vozil. Zaradi več poškodovanih varovalnih ograj ob avtocestah je povečana nevarnost, da vozniki naletijo na živali na cesti.

V primeru popolne zapore na glavni ali regionalni cesti, kjer ni drugega obvoza, lahko vozniki kot obvozno cesto, po predpisih, uporabljajo avtocesto tudi brez vinjete. A trenutno je to dovoljeno samo na primorski avtocesti med priključkoma Logatec in Postojna.