Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Nam niso Hrvati in Srbi »pokupili« že vse, kar smo imeli? Zdaj se seli v Republiko Srbsko še Dušan Šešok z Iskro


Papež Frančišek se je poslovil, prihaja novi papež. Zdaj čaka na beli dim domala ves svet. Lahko bi rekli, da je na papežev pogreb tudi prišel ves svet. Morda je bilo še več svetovnih politikov na pogrebu britanske kraljice Elizabete, skoraj toliko pa jih je bilo leta 1980 tudi na pogrebu Josipa Broza Tita.

sesok dodik.jpg
X.com
Dušan Šešok z Miloradom Dodikom - slovenska Istra seli proizvodnjo v Republiko Srbsko.

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Tito je umrl v Ljubljani 4. maja, pokopali so ga 8. maja v Beogradu. Na pogreb je prišlo 209 delegacij iz 127 držav, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov, 6 predsednikov parlamenta, 4 kralji, 5 princev. Na pogrebu papeža je bilo okoli 162 tujih delegacij, skorajda pa sta pogreb zasenčila ameriški predsednik D. Trump in ukrajinski predsednik V. Zelenski. Kar sredi bazilike sv. Petra so jima postavili stola in sta si pogledala v oči. Rusija in Amerika sta blizu dogovora! Mir je blizu!? 

Krimu se bo najbrž Ukrajina morala odpovedati. Upam, da ne bo videti vse skupaj tako, kot je pred dnevi razlagal Trump: Krim ostaja ruski in velik del ukrajinskega ozemlja, ki so ga Rusi zasedli? Sem prav razumela? Za takšen »mir« bi se večina od nas lahko dogovorila z Rusi. Najbrž bi bil še naš premier Golob manj popustljiv do Rusov.

Upam pa, da naš premier tudi med počitnikovanjem »razmišlja«. Upam, da vsaj za nazaj bere časopise, če že gospodarstvenike ni dovolj poslušal: tehnološka podjetja se selijo na Hrvaško in v Srbijo! Poslovno okolje v Sloveniji ni ugodno! Podjetja so preveč obdavčena.

A nam niso Hrvati in Srbi »pokupili« že vse, kar smo imeli? Katero večje podjetje pa je še sploh slovensko? In zdaj se seli v Republiko Srbsko še Dušan Šešok z Iskro, ki jo je po letu 1990 olastninil in je takrat veljala za slovenskega tehnološkega giganta, ki je »bil naložbeno bitko« z železarnami, z vojno industrijo (ki je šla k vragu v bistvu že pred osamosvojitvijo). 

Slovensko-jugoslovanski prepiri – kam vlagati? Jugoslovanska vojska in Srbi so nas hoteli podrediti, uprli smo se, osamosvojili. Zdaj nas bodo skupaj s Hrvati gospodarsko podredili. In to je bistveno! Tako so razmišljali ob koncu osemdesetih let 20. stoletja tudi nekdanji politični veljaki: zdaj bo parlamentarna demokracija, zdaj bo kapitalizem, tržna ekonomija, samo politično ne bo mogoče več uravnavati države, zdaj bo glavni kapital!

In so olastninili vse, kar je bilo mogoče, dali tistim, svojim, ki so večino podjetij pokopali ali pa prodali. Samo dveh, treh se spomnim, ki jim je uspelo ohraniti in nadgraditi »kupljeno«: Dušan Šešok (Iskra), Herman Rigelnik (ACH), Jože Mermal (BTC). Naj mi morebitni drugi »tranzicijski uspešneži« oprostijo. Na srečo, je komu le uspelo, a žal, ni jih veliko. In bivši predsednik M. Kučan ima prav, ko pravi, da kopičenje orožja ne bo rešilo Evrope (Dob pri Domžalah, državna proslava). Razvoj, kapital … to potrebujemo.

Zdaj čakamo na učinke spremenjenega zdravstvenega zakona. Veto državnega sveta nanj so v državnem zboru mimogrede »odpravili«. Zakon se zdaj začenja implementirati v prakso. Kaj bo reklo ustavno sodišče? Prepoved dobička za koncesionarje naj bi ne bila v presoji sodišča. Čeprav je morda prav to vprašljivo. Lahko država prepove dobiček za tisti del, v katerem koncesionarji opravljajo tržno dejavnost, ali le v delu, za katerega jim državna zavarovalnica plačuje delo s področja javnega zdravstva? 

Nekatere storitve so izrazito v domeni zasebnikov in ne sodijo v okvir javnega zdravstva – npr. estetske storitve …, zanje pa jim je težko prepovedati ustvarjanje dobička. Upajmo tudi, da zakon ustrezno opredeljuje in razmejuje javno in zasebno zdravstvo, da se zakon ne bi zlomil na tem. Večina evropskih držav ima to urejeno.

Precej razburjenja je tudi, ker je vlada novo gorenjsko bolnišnico umestila v Kranj. Kranj ima okoli 57 tisoč prebivalcev, po velikosti je tretja slovenska občina in ima »zagotovljene« paciente. Poleg tega je nekako na sredini Gorenjskega z razmeroma dobrim dostopom z vseh koncev. Po drugi strani pa – a nam niso v nekih mednarodnih raziskavah »vrgli« na pladenj, da imamo preveč razpršeno bolnišnično dejavnost? Skratka – preveč bolnišnic?

Končala se je razprava o pokojninskih spremembah, ki bodo tudi vsak čas sprejete. A naslednja vlada jih bo najbrž morala spet »popravljati«, saj so minimalne in ne bodo vzdržale upokojitvenih oz. pokojninskih zahtev. A več ni šlo, pravi vlada. Za to so se lahko uskladili. In na srečo vsaj za to. Razprave so bile vroče, opozicija je dolgo dokazovala, da bi zaposleni, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, morali ob plači dobivati še pokojnino. Dobro je slišati! 

A tako bogata Slovenija ni. Zelo praktično pa bi bilo, če bi upokojencem država dovolila odpreti npr. vsaj popoldanski s. p. in bi tako lahko še delali, če bi želeli, hkrati pa bi bile dajatve nizke, a bi vendarle bile. Država bi tako rešila več stvari hkrati: kadrovsko pomanjkanje in tistim, ki še želijo delati, bi to omogočila. R. Golob, L. Mesec! Zakaj pa ne? Pred kakšnimi 10, 15 leti je bilo to mogoče. Koliko problemov bi s tem rešili!

Skratka, vlada dela, koalicijski poslanci dvigujejo roke, opozicija se razburja in vedno bolj vroče postaja. Tudi ugled vladi in R. Golobu ni ponovno zdrsnil. Morda pa so premierjevi začeli poslušati enega od nekdanjih visokih politikov, ki je rekel – več plačam, višje sem? D. Trump ima drugačno metodo – ker mu rating pada in je vedno več Američanov po javnem mnenju proti njegovim ukrepom, je rekel, da so ankete, ki mu kažejo nizko javno podporo, lažne in bi morale biti deležne posebne preiskave … Naši politiki nekaj podobnega povedo bolj »vljudno«.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.