IZJAVA Ustanove Fundacije »Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma« ob 94. obletnici ustrelitve prvih žrtev fašizma v Evropi
Spoštovani!
Že od starih Grkov naprej velja, da je JEZIK hiša človekove BITI! Osnovna človekova pravica vsakogar je, da nemoteno uporablja materni jezik, v našem kulturnem prostoru, prelepo slovenščino. Ta pravica ni samoumevna, pa bi morala biti. S prihodom Benita Mussolinija na oblast v Italiji oktobra 1922, se je ta samoumevnost za Primorce začela hitro krčiti, omejevati, prepovedovati, kaznovati. Slednje s stopnjevano krutimi metodami: po vsej Primorski je bila prepoved rabe slovenskega jezika v vrtcih, v šolah, na cesti, na sodišču, v uradih; prepovedana so bila slovenska kulturna, pevska, športna društva. Tudi po cerkvah je utihnila slovenska beseda; prepovedana je bila slovenska pesem. Uvedena je bila, najprej cenzura, nato pa kmalu še prepoved slovenskega tiska, slovenskih knjig, celo molitvenikov! Fašistični režim je brutalno zatiral Primorce, slovensko besedo jim je dobesedno izpulil iz ust.
Toda naš primorski človek se ni zlomil. Uprl se je. Najprej tiho, z bojkoti vsega italijanskega, po stopnjevanju fašističnega zatiranja, posebno vse bolj tudi fizično nasilnega, pa se je uprl še z akcijami napadov na simbole fašizma. Veliki pisatelj Boris Pahor je to poimenoval s pravim imenom: med ljudmi na Primorskem se je zgodil UPOR DUHA!
Prvinski upor, neponovljiv in prvi v vsej Evropi! Na prvinsko TERORISTIČNO nasilje države Italije, na teror fašistov, so mladi Primorci odgovorili z enako mero. S silo, s terorjem. Z napadi na potujčevalnice Primorcev, posebno še slovenskih otrok (vrtci, šole). Naši fantje so napadali fašistične tiskarne, ta podivjana, črna besnila proti-slovenstva. V racijah odkriti uporniki v boju za pravico rabe slovenskega jezika, so plačali visoko, previsoko ceno. Mnoge je fašističen režim obsodil na dolgoletne zaporne kazni, na konfinacijo, na pregon iz države. Najudarnejše med njimi je kruto umoril. Prve žrtve fašizma v Evropi so bili ustreljeni v Bazovici. V tišini jutra 6. Septembra 1930 ob 5.43 h, so na zasužnjena kraška tla omahnila, pod kar 56 kroglami zverinskih Mussolinijev fašistov, prej kruto mučena telesa: Franja Marušiča, Alojza Valenčiča, Zvonimirja Miloša in najmlajšega med njimi, Bidovec Ferda. Letos mineva že 94 let od usmrtitve. In ti narodni trpini, ti junaki, še vedno nimajo v skupnem grobu večnega miru, saj so še leta 2024 v Italiji uradno šteti za teroriste!? Država Slovenija pa že 33 let ne stori prav ničesar za dosego njihove SODNE rehabilitacije na Kasacijskem sodišču v Rimu (v času smrti so kot Primorci bili državljani Italije) in za izbris žaljivke, da so (bili) teroristi. Če že kdo, potem je država Italija TERORIST, saj je nad Primorci izvajala etnocid!
VEČNA SLAVA IN HVALA, BAZOVIŠKI JUNAKI!
Upravni odbor Ustanove Fundacije
»BAZOVIŠKI JUNAKI IN OSTALE ŽRTVE FAŠIZMA«
zanj: predsednik, mag. Marko Bidovec
