Ključni problem predstavlja imenovanje petih članov iz vrst političnih strank, kjer bi morali po zakonu o RTV Slovenija v največji možni meri upoštevati njihovo zastopanost v državnem zboru. Izbrani so bili Jožef Jerovšek (SDS), Maja Lapornik (NSI), Anuša Gaši (SMC/Konkretno), Dejan Cesar (Desus) in Vane Gošnik (SNS). Po drugi strani pa so brez svojega predstavnika ostali v opozicijskem četverčku LMŠ, SD, Levica in SAB. LMŠ, SD in Levica so bile na volitvah druga, tretja in peta najuspešnejša stranka, a so njune kandidate zavrnili.
Zaradi tega v opozicijskih strankah menijo, da je bilo imenovanje članov programskega sveta iz vrst političnih strank nezakonito. Njihovo mnenje deli tudi zakonodajno pravna služba DZ, ki je ugotovila, da sklepa ne vsebujeta uporabljenih meril in utemeljitve, na kakšen način je mandatno-volilna komisija upoštevala zakonski pogoji glede zastopanosti političnih strank: »Predlogov sklepov, za katere ni izkazano, da izpolnjujejo določen pogoj, zato tudi ni mogoče oceniti kot skladnih z zakonom.«
V največji vladni stranki svoje poteze branijo s trditvijo, da so podobno počele tudi sedanje opozicijske stranke, ko so same imele večino, da so takrat izločale vse kandidate SDS, pa čeprav je bila ta stranka na volitvah na prvem ali vsaj drugem mestu ter da jih ni motilo, da njihova poteza ni v skladu z zakonom. »Sedaj ko se je razmerje moči obrnilo, pa so seveda tudi oni obrnili ploščo in od nasprotne strani pričakovali, da bo upoštevala tisto, česar sami v preteklosti pač niso,« piše na osrednjem portalu največje vladne stranke.
Toda v resnici je bil v programski svet RTVS vseskozi imenovan tudi član, ki ga je predlagala SDS. Leta 2006, ko je bil sestavljen prvi programski svet po spremembi zakona o RTV Slovenija, je bil v njem iz vrst SDS Jože Hribernik, SLS je predstavljala dr. Jana Bezenšek, NSI Tino Mamić, LDS dr. Vlado Miheljak (po njegovem odstopu pa dr. Boris Vezjak), SD pa dr. Jernej Pikalo.
Leta 2010 je bil na predlog SDS v programski svet imenovan Matevž Caserman, po njegovem odstopu pa Vinko Levstek, SLS je predstavljal dr. Peter Pavel Klasinc, Zares Igor Vidmar oziroma po njegovem odstopu Miran Lesjak, SD pa je imela kot največja stranka dva predstavnika: Vlada Vrbiča in Cirila Baškoviča.
Leta 2014 je državni zbor na predlog političnih strank v programski svet imenoval Cirila Baškoviča (SD), Danico Cmrečnjak (Desus), Nikolo Damjanića (Pozitivna Slovenija), Jelko Stergel (Državljanska lista) in Miho Kluna (SDS). Toda slednji je moral odstopiti, saj se je izkazalo, da je hkrati tudi član sveta stranke SDS, kar pa po zakonu ni združljivo s funkcijo programskega svetnika.
Novo imenovanje je opravil nov državni zbor z drugo večino, v njem je bila daleč največja stranka SMC, ki pa ni imela nobenega programskega svetnika. Tako je bila v programski svet na predlog SMC imenovana Petra Ložar. Da je SDS takrat ostala brez svojega programskega svetnika, si je v največji meri kriva sama, ker je izbrala predstavnika, ki ni izpolnjeval zakonskih pogojev, oziroma se je dal izvoliti v svet stranke in se s tem odpovedal funkciji v programskem svetu.
Toda državni zbor je še v istem mandatu popravil krivico SDS, saj je konec leta 2017 med peterico predstavnikov političnih strank imenoval tudi člana na predlog SDS Igorja Prodnika, po njegovem odstopu pa Boruta Bajžlja. Preostali člani iz vrst političnih strank pa so bili: Ciril Baškovič (SD), Petra Ložar in Vesna Ugrinovski (SMC) ter Jože Poglajen (Desus). Po odstopu Vesne Ugrinovski pa je svojega svetnika dobila tudi LMŠ, in sicer Špelo Trobec (Vrtačnik).