Kampanja je sestavljena iz dveh delov. V prvem so vzpostavili spletno stran airbnbpejtdomov.si, na kateri se lahko ljudje informirajo o številnih negativnih družbenih vplivih kratkoročnega oddajanja, preberejo lahko tudi pričevanja posameznikov, ki jim je Airbnb precej zagrenil življenje, oz. tudi sami posredujejo svojo izkušnjo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Tadej Štrok iz zavoda.
"Opažamo namreč veliko zgodb, ko se morajo ljudje iz stanovanj izseliti, ker se lastnik pač odloči, da lahko s kratkoročnim oddajanjem bolje služi," je povedal.
Ugotavljajo, da se Slovenija sooča z zgodovinsko stanovanjsko krizo, da so se cene stanovanj v zadnjem desetletju podvojile, da prebivalci Ljubljane za najem v povprečju odštevajo že več kot polovico plače, medtem pa se je zaradi eksplozije turizma in odsotnosti regulacije razcvetel trg kratkoročnega oddajanja. To pa poglablja krizo, saj zmanjšuje število dolgoročnih nastanitev na najbolj obremenjenih območjih.
"Podatki kažejo, da se je samo v zadnjih treh letih število Airbnb-stanovanj v Ljubljani potrojilo. Danes je na Airbnbju v Ljubljani skoraj trikrat toliko stanovanj kot na strani nepremicnine.net, kjer se ta stanovanja oddajajo dolgoročno," je dejal Štrok.
Kot simbol tega stanja vidijo novo stanovanjsko sosesko Masarykova rezidenca, pred katero so pripravili novinarsko konferenco, v kateri je bil po navedbah medijev pogoj za nakup stanovanja vnaprejšnje soglasje za oddajo prek Airbnbja.
Štrok je navedel tudi izsledke raziskav, ki kažejo na povezavo med rastjo ponudbe kratkoročnega najema in cenami nepremičnin oz. najemnin, zato poznajo praktično vse zahodne države in vsa večja mesta omejitev platform, in opozoril, da je Slovenija glede tega precej v zaostanku.
Drugi del kampanje je namenjen zagovorniškim aktivnostim, med drugim so pripravili stališče do predloga zakona in ga v okviru javne razprave posredovali gospodarskemu ministrstvu. Osnutek zakona sicer pozdravljajo, predlagajo pa še nekaj dodatnih zaostritev oz. varovalk.
Med drugim predlagajo, da se po zgledu dobrih praks iz tujine kratkoročno oddajanje, kadar gre za fizične osebe, omeji le na tiste, ki imajo v stanovanju dejansko stalno prebivališče. S tem bi se po njihovem mnenju vrnili k prvotnemu namenu kratkoročnega oddajanja, oddaji stanova v času krajše odsotnosti.
Predlagajo uvedbo varovalk, s katerimi bi preprečili samovoljo županov. Posebno pozornost bi po njihovem mnenju morali nameniti tudi nadzoru nad izvajanjem zakona, tako glede samega inšpekcijskega nadzora kot glede oglaševanja. Prav tako predlagajo uvedbo sistema za anonimno prijavo kršitev.
Kampanja je nastala v sklopu nove ljudske iniciative Stanovanjski blok, ta povezuje več organizacij in posameznikov, ki so zaskrbljeni zaradi stanja na stanovanjskem trgu. Napovedujejo zavzemanje za bolj odločno stanovanjsko politiko ter nove projekte in iniciative. Šibka regulacija kratkoročnega oddajanja je po njihovem mnenju namreč le eden od mnogih razlogov za trenutno stanovanjsko krizo.
Osnutek zakona, ki je do 17. junija v javni obravnavi, med drugim predvideva omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj na največ 30 dni na leto. Bi imele pa občine možnost te omejitve omiliti.
Stanovanja bi se lahko še vedno oddajalo brez časovnih omejitev občine, če se bi s spremembo namembnosti spremenilo v poslovni prostor - gostinski nastanitveni obrat. Po osnutku bi tako med gostinske nastanitvene obrate dodali tudi apartma. Določeno bi bilo, da je v stanovanju lahko največ 15 ležišč v enostanovanjskih in dvostanovanjskih hišah oz. šest ležišč v primeru večstanovanjskih stavb.