Spomenica o nesprejemljivosti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

Za kar smo mislili, da bo zgolj znanstvena fantastika, dobiva konkretno obliko. Italija namerava v Tržaškem zalivu postaviti plinski terminal, ki bo pomenil nadaljnjo degradacijo zaliva, trdi Boštjan M. Turk.

Civilna pobuda zoper plinohrame v Tržaškem zalivu je na novinarski konferenci predstavila spomenico o nesprejemljivosti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in nadaljnje ukrepanje v smeri uveljavljanja moratorija na instalacijo tovrstnih objektov.

Avtor spomenice Boštjan M. Turk je uvodoma povedal, da tisto, za kar smo mislili, da bo zgolj znanstvena fantastika, dobiva konkretno obliko. Italija namreč namerava v Tržaškem zalivu blizu mejne točke s Slovenijo postaviti plinski terminal, ki bo, kot pravi, pomenil nadaljnjo degradacijo zaliva.

Boštjan M. Turk opozarja na možnost terorizma
Prepričan je, da bo terminal prinesel tudi vrsto škodljivih čezmejnih vplivov. Kljub temu pa poudarja, da ni namen civilne iniciative opozoriti zgolj na prizadetost slovenskih nacionalnih interesov, temveč vzbuditi širšo okoljevarstveno zavest. Ob tem je dodal, da je po določbah Lizbonske pogodbe skrb za dobro in zdravo okolje na prvem mestu.

"Naša prizadevanja gredo v smer, da poskušamo oživiti pobudo civilnih združenj v Italiji, da bi Slovenija postala pravni partner v pritožbenem postopku pred evropskimi institucijami. Če nam to uspe, smo naredili že zelo veliko," je izpostavil.

Pojasnil je, da italijanska soglasja, izdana za gradnjo terminala v Žavljah, niso upoštevala možnosti naleta tankerja, možnosti večjega odprtja cevi in možnosti terorističnega napada na terminale. Te možnosti lahko po njegovem mnenju z logičnim sklepanjem prenesemo tudi na morebitne nove terminale v Tržaškem zalivu. Kot slabosti je izpostavil še stalno osvetljenost terminala in skvarjenost vedute slovenske obale.

Kajfež Bogatajeva: Ignoriranje znanosti nedopustno
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je poudarila, da je enkrat za spremembo slovenska znanost enotna, da je gradnja plinohramov nesprejemljiva. Tudi pravna stroka naj bi zavračala njihovo postavitev. "Ignoriranje znanosti, ki pravi ne, se mi zdi nedopustno," je povedala in dodala, da so v nasprotovanju gradnji terminalov enotne celo politične stranke.

"Vsi ti predeli Tržaškega zaliva so že brez terminala pod velikimi okoljskimi stresi. Ribištvo je že delalo škodo, po drugi strani imamo segrevanje morja, organizmi bežijo. Imamo obremenitev zaradi turizma in odpadnih voda. V tak ekosistem, ki že tako in tako ni več optimalen, postavljati še dodatne strese je kaplja čez rob," je opozorila.

SPOMENICA O NESPREJEMLJIVOSTI PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU

Republika Slovenija ima neodtujljiv status morske države, ki temelji na enkratni danosti njene lege v severnem Jadranu. Slednji predstavlja naravno geografsko pokrajino, ki šteje med ene osnovnih te vrste pri nas. Njeni klimatski, a tudi kulturni in civilizacijski vplivi namreč segajo globoko v zaledje in jo določajo še onkraj vidnih ali drugače zaznavnih izohips.
Severni Jadran je kot ekosistem skrajno občutljiv. Razlog je njegova plitvost, a tudi globoka zarezanost v kontinent, kakršni na severnem delu sredozemskega akvatorija ne najdemo primere. V vseh smislih predstavlja model kulturne krajine, ki jo odlikuje biološka raznovrstnost, poseljenost, zgodovinska živost, turistična in prometna obiskanosti ter druge kvalitete. Te v sodobnem času še posebej pojmujemo kot civilizacijsko dobrino.

Republika Slovenija se je že ob ustanovitvi zavedala dragocenosti (tega dela) lastne naravne dediščine, zato jo je zapisala v ustavo. Tam med preambularnimi določbami v 5. členu najdemo naslednjo formulacijo: »Država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«. Podobno pa se izreka tudi njen 73. člen, ki državi in posameznikom nalaga: »Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti«. Skrb za skladen civilizacijski razvoj ter varstvo naravnih znamenitosti in redkosti mora biti stalnica v notranjem delovanju republike Slovenije, a tudi  prioriteta pri vprašanjih, ki jih v tej smeri prinaša gospodarski razvoj v svetu, še posebej v naši soseščini in še posebej v tako občutljivem prepletu dejavnikov, kakršni oblikujejo naš morski in obmorski prostor.

V tem pogledu je že jeseni leta 2008 Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Poročilo o čezmejnih vplivih na okolje, s katerim je opozorilo na spornost postavitve plinskih terminalov v Žavljah in v sredini Tržaškega zaliva, na točki, ki se neposredno dotika teritorialnih voda republike Slovenije. Ministrstvu je naslovniku študije, vladi republike Slovenije izreklo hujšo zaskrbljenost glede na ekološko, infrastrukturno, kulturno in nenazadnje tudi turistično nesprejemljivost umeščanja takšnih objektov v usodno bližino vitalnih točk slovenske obale in njenih morskih koordinat.
Ministrstvo za okolje in prostor v tej zvezi predvsem ugotavlja, da so študije, ki so bile namenjene pridobitvi soglasij za postavitev terminalov v pravnem redu republike Italije, spregledale tri ključne nevarnosti, ki jih objekta prinašata. Gre za možnost naleta  tankerjev, nadalje izpustov strupenih snovi iz velikih sistemov cevi in naposled – terorizem. Vse to so prvine, ki jih načrtovalci terminalov drugje prednostno upoštevajo. Tem študija Ministrstva za okolje in prostor dodaja tudi konkretnejše oblike škodljivih vplivov, to je tistih, ki bodo nastopili takoj ob zagonu plinohramov. Že na prvi pogled zbujajo strah ladijski vijaki, ki merijo v premeru osem metrov, z nekaj obrati na sekundo pa bodo orali neposredno bližino dna v zalivu, katerega povprečna globina je 16 metrov. Odloženi sedimenti (40 000 ton živega srebra, npr.) se bodo nadalje stalno integrirali v živi krog: njegov zadnji člen so ljudje kot potrošniki svežih rib, školjk in mehkužcev. In tudi: izstopa vrednost prostora, glede na turistično infrastrukturo in ponudbo nepremičninskega trga. Študija  nakazuje, da se bodo vrednosti nepremičnin v obalnem pasu znižale, osiromašena bo prav tako turistična ponudba slovenskega primorja. Ta utegne doživeti dramatične spremembe, če bo prišlo do ene od treh uvodoma navedenih katastrof (trčenje, izliv širše razsežnosti, terorizem). V vsakem primeru gre lahko za tragično degradacijo slovenskega akvatorija in obalnega prostora, z neizmerljivo škodo.

Bistvo študije Ministrstva za okolje in prostor je, kot ugotavljamo podpisniki – v uporabi evropskega pravnega reda. Namreč, čezmejni vplivi so glede na Konvencijo ESPOO, predvsem v zvezi z njenim 15. členom, lahko predmet sodnega ukrepanja prizadete države. Ob izdanih dovoljenjih in okoljevarstvenih soglasij za gradnjo dveh terminalov v Tržaškem zalivu, s katerimi v tem trenutku že razpolagajo investitorji, ima republika Slovenija zelo malo časa za ukrepanje. Zato podpisniki pozivamo vlado republike Slovenije in njenega državljana dr. Janeza Potočnika, komisarja za okolje Evropske unije, da se po tehtnem premisleku zavzame za moratorij na instalacijo objektov. Namen tega naj bo končna ustavitev projekta, pri čemer prva prioriteta velja plinohramu na sredi zaliva, ki slovenske interese tudi najbolj ogroža.

Predsednik vlade republike Slovenije Borut Pahor naj na osnovi študije Ministrstva za okolje in prostor, na podlagi določb ustave republike Slovenije ter splošnega civilizacijskega interesa države, ki ji kot prvi minister predseduje, izjavi, ¬– in v tem smislu ukrepa -, da republika Slovenija ne pristaja na namestitev teh naprav v njeni neposredni soseščini. Deklarirano prijateljstvo med republiko Italijo in republiko Slovenijo bi moralo ob tem služiti kot ključni kriterij sporazumevanja, po katerem slednja ne bi nikakor smela biti oškodovana. To stališče naj na ravni bilateralnih in multilateralnih odnosov predstavi kot dokončno, brez možnosti kakršnega koli naknadnega dogovarjanja.

Ljubljana, 12. 9. 2011

Podpisani: Boris Pahor, pisatelj in član SAZU
            Dr. Jože Trontelj, univerzitetni profesor nevrologije in predsednik              SAZU
                Dr.  Radovan Stanislav Pejovnik, univerzitetni profesor za materiale in rektor Univerze v Ljubljani
                Dr.  Boštjan Marko Turk, univerzitetni profesor francoske književnosti, pobudnik spomenice

Mag. Andrej Aplenc, direktor slovenskih železarn (1991-1992)
Dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije (1991- 2001), predsednik uprave banke Unicredit Slovenija
Dr. Evgen Bavčar, filozof, fotograf, esejist
Alenka Bizjak, okoljevarstvenica
Boris Cavazza, slovenski gledališki in filmski igralec ter režiser
Niko Grafenauer, pesnik, akademik, urednik 57. številke Nove revije
Dr. Stane Granda, univerzitetni profesor, predsednik Sveta RTV (2006 – 2010)
Viktor Grošelj, alpinist, pedagog in pisatelj
Matija Horvat, kardiolog, univerzitetni profesor, akademik
Dr. Japec Jakopin, industrijski oblikovalec, soustanovitelj Seawaya
Andrej Jemec, akademski slikar, akademik
Dr. Janez Jerovšek, univerzitetni profesor v pokoju, sociolog
Dr. Lučka Kajfež-Bogataj, univerzitetna profesorica, klimatologinja
Dr. Branka Kalenić-Ramšak, univerzitetna profesorica španske književnosti
Dr. Edvard Kovač, univerzitetni profesor filozofije, esejist
Meta Kušar, pesnica, ustanoviteljica Prestola poezije
Dr. Tamara Lah-Turnšek, univerzitetna profesorica za biokemijo raka, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo
Dr. Vlado Malačič, vodja pomorske biološke postaje v Piranu
Dr. Katarina Marinčič, univerzitetna docentka francoske književnosti, pisateljica
Dr. Marko Marinčič, univerzitetni profesor klasične filologije, prevajalec
Petra Matos, predsednica društva Ekologi brez meja, pobudnica akcije Očistimo Slovenijo
Milena Morača, solistka, prvakinja ljubljanske Opere
Dr. Boris A. Novak, univerzitetni profesor primerjalne književnosti, pesnik
Dr. Milan Orožen-Adamič, univerzitetni profesor geografije, nekdanji veleposlanik RS na Hrvaškem
Damjan J. Ovsec, etnolog in kulturni zgodovinar
Dr. Marko Pavliha, univerzitetni profesor prava, publicist
Dr. Dušan Plut, univerzitetni profesor geografije, ekolog, nekdanji član predsedstva republike Slovenije
Dr. Janez Pogorelec, univerzitetni docent za ustavno pravo
Dr. Branko Senegačnik, univerzitetni docent klasične filologije, pesnik
Dr. Vasko Simoniti, univerzitetni profesor zgodovine, nekdanji minister za kulturo
Dr. Mojca Smolej, univerzitetna docentka slovenskega jezika
Dr. Tone Smolej, univerzitetni profesor primerjalne književnosti
Jurij Souček, igralec, režiser, stalni član Drame v Ljubljani (1953 do 1993)
Dr. Maja Sunčič, znanstvena sodelavka na Institutum Studiorum Humanitatis, publicistka
Dr. Leo Šešerko, ekolog, nekdanji poslanec državnega zbora republike Slovenije
Tone Škarja, alpinist, vodja slovenskih odprav v Himalajo, pisatelj
Dr. Lovro Šturm, univerzitetni profesor prava, nekdanji minister za pravosodje
Dr. Janez Šumrada, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve republike Slovenije
Silvester Šurla, urednik revije Reporter
Dr. Tom Turk, univerzitetni profesor biokemije, ekolog
Dr. Žiga Turk, univerzitetni profesor gradbeništva, nekdanji minister za razvoj, generalni sekretar skupine za razmislek o prihodnosti EU
Dr. Tine Valentinčič, univerzitetni profesor za biologijo morja
Vinko Vasle, urednik oddaje Pogledi
Dr. Metka Zorc, univerzitetna profesorica interne medicine, kardiologinja