Očitki so se nanašali na dejanja, ki naj bi jih Popovič zagrešil leta 2001 kot gostinec v lokalih Carpaccio pub in Snack bar.
Kot spominja Delo, so Popoviča na okrožnem sodišču septembra 2010 zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, davčne zatajitve in ponareditve poslovnih listin obsodili na 22 mesecev pogojne zaporne kazni, leto kasneje pa ga je višje sodišče pravnomočno oprostilo zlorabe položaja in mu za preostalo znižalo kazen na osem mesecev pogojno. Takšno odločitev je potrdilo tudi vrhovno sodišče, a je decembra lani ustavno sodišče ugotovilo, da je bila Popoviču v postopku kratena pravica do aktivne obrambe, zato je sodbo razveljavilo.
Ustavni sodniki so postopek nato vrnili v ponovno obravnavo, a je bil postopek glede davčne utaje 11.700 evrov ustavljen, saj je po novem kazenskem zakoniku to zgolj prekršek, ki je že zdavnaj zastaral, spis z očitki glede ponarejanja poslovnih listin pa so odstopili okrajnemu sodišču.
Sodnik Srečko Ritonja je med preizkusom obtožnega predloga ugotovil, da je kazenski pregon za edino preostalo kaznivo dejanje zastaral, zato je postopek ustavil, zdaj navaja Delo. Za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ki naj bi bilo storjeno 29. marca 2002, velja desetletni absolutni zastaralni rok, kar pomeni, da je pregon zastaral že 29. marca 2012.
Novela kazenskega zakonika iz leta 2008 je sicer uvedla novost, da je zastaralni rok, če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, v novem postopku dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe, tako da bi kazenski pregon zoper Popoviča absolutno zastaral šele 27. novembra 2016. Vendar po mnenju sodnika uporaba te določbe ne pride v poštev, saj mora sodišče vedno uporabiti za obdolženca milejši zakon. Poleg tega sodnik poudarja, da uporaba omenjene določbe pride v poštev le v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe v postopku izrednega pravnega sredstva, kar ustavna pritožba ni.
Ne glede na zastaralni rok pa po mnenju sodnika Ritonje kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine ni podano. Popoviču je tožilstvo očitalo, da je kaznivo dejanje ponareditve storil, da bi si omogočil davčno zatajitev. Toda ker ponareditev listin ni nič drugega kot sredstvo za davčno zatajitev, ni steka med kaznivim dejanjem davčne zatajitve in ponareditvijo poslovnih listin, saj je drugo že vsebovano v prvem.