Pri stranki socialni demokrati na čelu s Tanjo Fajon so septembra 2021, torej pol leta pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, oznanili, da so pripravili zakon, ki je »največji javni projekt izgradnje stanovanj doslej«.
Zapisali so, da želijo v obdobju od 2023 do 2029 za gradnjo javnih najemnih stanovanj nameniti 1.3 milijarde evrov javnega denarja v obliki nepovratnih in povratnih sredstev ter državnih poroštev, da Slovenija pridobi novih 10.000 javnih najemnih stanovanj. Fajonova je zatrjevala, da mora biti stanovanje pravica in ne problem. Njihov cilj je bil, kot izhaja tudi iz priložene slike, da bi bila mesečna najemnina za 65 m2 veliko novo stanovanje v Ljubljani 350 evrov.
Kaj se je res zgodilo pod sedanjo vlado? Na ministrstvu za solidarno prihodnost (ki ga ima v rokah sicer Levica in ne SD) pravijo, da »je mogoče začeti gradnjo pet tisoč javnih najemnih stanovanj v mandatu te vlade«. Za to je iz proračuna za čas 2023 – 2025 zagotovljenih po 25,5 mio evrov, še skupno 60 milijonov predvideva načrt za okrevanje. Sistemski vir naj bi opredelili leta 2025.
Če primerjamo zneske po nekaj deset milijonov evrov, ki naj bi jih ta vlada v prihodnjih letih namenila za gradnjo javnih najemnih stanovanj in znesek 1,3 milijarde evrov, ki so ga obljubljali pri SD nekaj mesecev pred volitvami, je razhajanje ogromno.
Če primerjamo zneske po nekaj deset milijonov evrov, ki naj bi jih ta vlada v prihodnjih letih namenila za gradnjo javnih najemnih stanovanj in znesek 1,3 milijarde evrov, ki so ga obljubljali pri SD nekaj mesecev pred volitvami, je razhajanje ogromno. Očitno bodo predvsem mlajše generacije še naprej onemogočene pri nakupu stanovanja oziroma bodo podvržene oderuškim najemninam ali pa prisiljene živeti pri starših.
Še glede najave SD o najemnini 350 evrov za novo 65 kvadratov veliko stanovanje v Ljubljani: trenutno se da za to dobiti v Ljubljani recimo kakšno sobo veliko 20 kvadratnih metrov! Ne garsonjero, pač pa sobo.
Tako smo jih vprašali, kako komentirajo oceno, da so volivce glede zakona o gradnji najemnih stanovanj zavedli, prav tako glede cen najema stanovanj v Ljubljani. Kaj so storili, da bi vlada pripravila njihov predlog zakona in DZ sprejel? Kaj pravijo na to, da stanovanje v času te vlade, katere del je SD, ni postalo pravica, pač pa je posebej mlajšim generacijam še veliko manj dosegljivo, kot je bilo v času, ko so govorili, da mora biti pravica?
Deloma so se posuli s pepelom. Strinjajo se, da se zaradi draginje in drugih dejavnikov v zadnjem letu in pol stanje glede nepremičninskega trga v Sloveniji ni izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. »Zato je odgovornost za uresničevanje koalicijske zaveze, tudi glede stanovanj, še toliko večja.«
Stanovanjsko politiko, kot so jo pred volitvami zagovarjali v SD, so skupaj s koalicijskima partnerjema zapisali v koalicijski sporazum. »Zavezali smo se k pripravi načrta reševanja stanovanjske krize: za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, h krepitvi delovanja Stanovanjskega sklada RS ter podpori drugim modelom financiranja za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj.«
Toda pozor, zdaj se delajo, kot da z reševanjem tega problema nimajo nič!? »Kot ste zapisali, je pristojnost in odgovornost za izvrševanje posameznih ciljev koalicijskega sporazume na pristojnih koalicijskih partnerjih, v tem primeru na ministrstvu za solidarno prihodnost (minister iz Levice) ter seveda ministrstvu za finance (minister od Svobode).
Glede omenjenega njihovega »fenomenalnega« zakona dodajajo, da »v prejšnjem sklicu državnega zbora žal ni bil prejel zadostne podpore poslank in poslancev. Je pa potrebno poudariti, da znesek v višini 1,3 milijarde evrov za javno stanovanjsko gradnjo v zakonu ni bil predviden samo iz integralnega proračuna, ampak iz več virov.«
Lahko se vprašamo: če ta zakon ni bil sprejet v prejšnjem sklicu DZ, zakaj vendar ni sprejet niti v tem sklicu, saj ima vladajoča koalicija trdno večino in lahko sprejme, karkoli želi.
