Zavzemali ste se in uspelo vam je, da vlada vašo dejavnost »slovensko industrijo srečanj« vključi v tretji paket pomoči turizmu. Zakaj šele sedaj?
Razumemo, da je vlada najprej morala urediti zdravstveni problem in s prvim ukrepom poskrbeti za osnovno preživetje ljudi, za njihovo socialno zaščito. Sledil je ukrep čakanja na delo, ki smo ga bili deležni skupaj z drugimi podjetji. Zdaj se s tretjim ukrepom pomoči turizmu rešuje podjetja, ki imajo največ težav in jih bodo imela še v prihodnje. Mednje sodijo podjetja iz naše dejavnosti, zato naslavljam apel, da tudi mi pridemo na vrsto za predstavitev problema.
Naše delo je še kako povezano s turizmom. V kraju, kjer imamo prireditev, si lahko obetajo zaslužek vsi drugi, od gostincev, hotelirjev, prodajalcev... Kadar ne delamo, se pozna tudi njim.
Naše delo je še kako povezano s turizmom. V kraju, kjer imamo prireditev, si lahko obetajo zaslužek vsi drugi, od gostincev, hotelirjev, prodajalcev... Kadar ne delamo, se pozna tudi njim. Dejansko smo mi tisti strici iz ozadja, ki obiskovalcem med zabavo nismo vidni in morda je ravno to razlog, da se je pozabilo na nas, čeprav se soočamo z dvema ključnima parametroma: v kakšni meri in kako dolgo bomo prikrajšani. Dejstvo je, da smo edina dejavnost, ki bo že četrti mesec v popolni blokadi. Z odlokom o prepovedi zbiranja na javnih mestih smo bili onemogočeni že 7. marca letos, ne glede na napovedi pa bomo zadnja panoga, kjer bo prišlo do sprostitve prepovedi. Po podatkih naše iniciative bo ta dejavnost izgubila kar 270 milijonov evrov, skupaj z nami pa bo slovenski turizem prikrajšan za 891 milijonov evrov!
V vašo dejavnost sodi organizacija glasbenih in sejemskih prireditev, ki trenutno niso dovoljene. Kakšni so obeti v prihodnjem mesecu? Katere prireditve bodo dovoljene po izteku ukrepov z dne 31. maja 2020?
Glavni problem je ta, da ne razmišljamo o mesecih, temveč o polletju, še najbolj optimistično o kvartalih. Vse srednje prireditve od 300 ljudi do večjih prireditev, kjer štejemo od 3.000 ljudi navzgor, so bile odpovedane do septembra.
Situacija je za nas izjemno slaba, saj se ne ve za nobene datume, vse je imaginarno, v zraku. O juniju, juliju… ne razmišljamo, za nas so to že izgubljeni meseci, pač pa smo zdaj usmerjeni v september, oktober.
Naša skupina podjetij je morala odpovedati vse večje festivale in prireditve (Pivo in cvetje, Metal Days v Tolminu…) in četudi bi, hipotetično, s prvim junijem prišlo do sprostitve vseh ukrepov, kar vemo, da se ne bo zgodilo, bi samo za organiziranje srednje prireditve potrebovali do tri mesece, potem potrebujemo še dodatnih trideset do šestdeset dni za realizacijo plačila. To pomeni, da bi bila prva nakazila šele čez pet ali šest mesecev, v tako dolgem obdobju pa nikakor ne moremo preživeti brez dohodkov. Kako bi rešili, če bi prišlo do drugega vala, je bolje, da sploh ne razmišljamo. Situacija je za nas izjemno slaba, saj se ne ve za nobene datume, vse je imaginarno, v zraku. O juniju, juliju… ne razmišljamo, za nas so to že izgubljeni meseci, pač pa smo zdaj usmerjeni v september, oktober.
Katere dodatne omejitve za vas niso več smiselne in kako utemeljujete svoje predloge za sprostitev omejitev?
Glede na to, da nisem strokovnjak s področja zdravstva, skupaj z drugimi iz moje dejavnosti opozarjam le to, da vse omejitve, pri čemer se distanciramo od vseh graj, povzročajo za nas posledice.
Kaj izveste, ko se pogovarjate s kolegi iz sosednjih držav?
Ravno v teh dneh smo v sodelovanju z nemškimi kolegi v fazi pridobivanja kompletne analize vseh ukrepov, načrtov, sproščanja ukrepov in pomoči določenim podjetjem v vsaki državi EU. Pričakujem, da bomo imeli uradne podatke že v tem tednu.
Na Hrvaškem jih že skrbi letošnja poletna turistična sezona. Ali so glede možnosti organiziranja prireditev naredili kakšen korak več kot pri nas?
Drži, da je Hrvaška že sprostila nekatere ukrepe, toda še vedno je v veljavi, da je treba na prireditvah zagotoviti socialno distanco. To pomeni okoli 1,5 metra razdalje med enim in drugim obiskovalcem, kar je na rock koncertu neizvedljivo. To bi bilo mogoče izvesti ob sedečih koncertih, ne pa ob poletnih koncertih s stojišči, kjer ne moreš zadržati ljudi. Prepričan sem, da se ne bo zgodil niti en takšen koncert.
Vaše podjetje Bumerang skrbi za organizacijo in ozvočenje na množičnih prireditvah. Boste lahko uresničili vsaj nekatere izmed vaših načrtovanih poslov po izteku ukrepov?
Prav ničesar ne moremo narediti, transformacija, pa če bi si še tako želeli, v našem primeru ni mogoča. S kadrom in opremo, ki jo imamo, smo se znašli v pat položaju. Po vsej Evropi je prišlo do blokade in tako niti prodaja opreme ni mogoča, obenem ne moremo sprejeti nobenega ukrepa, s katerim bi lahko prišlo do za nas boljšega razpleta dogodkov.
Kakšne so sploh realne možnosti, da bi se za izvajalce in izposojevalce prireditvene in sejemske opreme, kot ste že predlagali, podaljšal ukrep sofinanciranja plač in prispevkov za šest mesecev po izteku ukrepov?
Na to temo sem imel že kar nekaj intervjujev. Nimamo nobenih težav pri predstavitvi našega problema. Smo v popolni blokadi in razumljivo je, da svoje dejavnosti ne moremo opravljati. Niti en odstotek prometa ne more preživeti v srednjeročnem obdobju. Ker ima naše podjetje visoko bonitetno oceno in zaradi certifikatov uživamo tudi zaupanje v tujini, smo lahko vzdržali tri mesece s tem, da smo uspeli stornirati nekatere stroške, vseh seveda ni mogoče. Sploh ne vem, kako so finančni položaj reševali v podjetjih, kjer so bili že prej komaj nad gladino vode. Super je, da nam je vlada omogočila moratorij na kredite ter 80 odstotno subvencijo za delavce na čakanju, toda še vedno je ogromno stroškov, ki jih moramo plačevati, od zavarovanja, obresti za kredite, najeme za službena vozila, med katerimi je veliko delovnih vozil.
Doslej se nismo želeli izpostavljati, saj smo se zavedali vseh prioritet, najprej v zdravstvu in sociali, toda zdaj tudi mi potrebujemo pomoč. Apeliramo, da se nas upošteva, da lahko nekomu predstavimo stališča.
Zaradi velikih količin opreme potrebujemo večja skladišča, zanje pa plačujemo visoke najemnine, saj potrebujemo vse potrebne priključke. Pogodb ne moremo prekiniti in moramo imeti denar za plačilo. Ne vem kako vse to zmorejo vsi drugi. Prejeli smo refundacijo za plače, vendar z velikim zamikom. Za polovico marca je bilo refundirano šele 10. maja, čeprav so ukrepi za našo dejavnost stopili v veljavo že 7. marca. Povsem razumem, da vsaka stvar rabi čas in do oblastnikov nimamo zamer. Kot sem že omenil, doslej se nismo želeli izpostavljati, saj smo se zavedali vseh prioritet, najprej v zdravstvu in sociali, toda zdaj tudi mi potrebujemo pomoč. Apeliramo, da se nas upošteva, da lahko nekomu predstavimo stališča. Doslej smo z njimi naslovili že vse odgovorne institucije, tudi poslance. Vsi so obveščeni. Zdaj že razmišljamo in gledamo vnaprej, kako bo v letu 2021 in 2022.
Kaj se lahko zgodi, če vlada vašega predlaganega ukrepa o podaljšanju sofinanciranja ne bi sprejela?
Sem optimist, verjamem, da se bomo dogovorili. Brez teh ukrepov bi prišlo do množičnih odpuščanj. Od skupno 15.000 do 20.000 zaposlenih v tej dejavnosti, je neposredno ogroženih 8.500 delovnih mest.
Sem optimist, verjamem, da se bomo dogovorili. Brez teh ukrepov bi prišlo do množičnih odpuščanj. Od skupno 15.000 do 20.000 zaposlenih v tej dejavnosti, je neposredno ogroženih 8.500 delovnih mest.
Ob tem je treba vedeti, da z našimi podjetji sodeluje še izjemno veliko podizvajalcev, vsak s svojim s. p. Nimajo svoje opreme, imajo pa znanje. V njihovo šolanje smo veliko vlagali in zato jih ni mogoče kar odpustiti in zaposliti nove. Znanje nekoga, ki se je šolal na naši opremi, ne more biti primerljivo z nekom, ki tega prej ni počel. Sicer pa, težko je dajati zaključke. Dokler le ugibamo o datumu sprostitve ukrepov in ko trenutno nihče izmed nas ne dela, smo vsi ogroženi.
Koliko od omenjenih je na čakanju ter kdo vse med njimi še naprej opravlja predhodno delo?
Devetdeset odstotkov, delo opravlja le še kdo iz administracije.
Pričakujete, da bo z zadnjim vladnim ukrepom prišlo do celotnega plačila vseh prispevkov, regresa, vključno z dohodnino za opravljeno predhodno delo. Koliko proračunskih sredstev bi bilo za to potrebnih?
Če bi bili upoštevani vsi ukrep, ki smo jih predlagali, bi do konca leta potrebovali okoli 60 milijonov evrov.
Kako pa so bili zaposlenim v tej dejavnosti plačani prispevki pred izbruhom krize?
Normalno, v naši branži so razmere zelo dobro urejene. Lahko bi dejali, da smo z doslednim upoštevanjem zakonodaje povsem na evropskem nivoju. Plačani so bili vsi prispevki.
Pričakujete, da bo vlada podprla tudi vaš predlog o dodelitvi nepovratnih sredstev za stroške podjetij, kar pomeni, popolno pokrivanje vseh računov (elektrike, telekomunikacije, odvoz odpadkov…) ter nepovratna sredstva v višini 10 odstotkov prihodkov za leto 2019 (stroški zavarovanj, najemnine, plač…) Že veste, kakšen je odgovor vlade v tem primeru?
Vsak dan pričakujemo pogovor. Dr. Matej Lahovnik je že sporočil da smo tudi mi med tistimi, ki imajo podaljšano subvencijo za plače za prihodnji mesec, kar je dober začetek in prepričan sem, da bomo nadgradili sodelovanje.
Objavljamo javni poziv za ohranitev slovenske industrije srečanj
Ob omejitvi javnega življenja je bila slovenska industrija srečanj prva prisiljena prekiniti z dejavnostjo in bo verjetno zadnja, ki ji bo ponovno dovoljeno poslovati. Ocenjujemo, da bomo tudi po tem, ko bomo lahko pričeli poslovati, opravljali svojo dejavnost v skrčenem obsegu, zaradi pričakovanih dodatnih omejitev in ovirane mobilnosti udeležencev.
Zato smo se prvič v zgodovini demokratično organizirali in povezali čisto vsi, ki se ukvarjamo z dejavnostjo z najvišjo dodano vrednostjo v slovenskem turizmu. Ta je dokazano 3,3 kratnik potrošnje navadnih turistov (Raziskava o potrošnji kongresnih gostov v Ljubljani 2019). Pozivi Vladi RS za ohranitev industrije srečanj je podpisalo 279 podjetij, oziroma 345 predstavnikov podjetij. Slovenska industrija srečanj zaposluje po neuradni oceni 15.000 oseb, dodatno je od te industrije odvisno še cca 20.000 t.i. kreativcev (samostojni podjetniki, samozaposleni v kulturi).
Naša iniciativa od 28. aprila 2020 naslavlja vse odgovorne inštitucije v državi, da v tretji paket ukrepov vključijo tudi slovensko industrijo srečanj. Po številnih usklajevanjih nas je Vlada RS vključila v področje turizma in za reševanje naše problematike pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Upamo, da bodo naši argumenti upoštevani. Dejstvo pa je, da:
- je ogroženih je preko 8500 delovnih mest
- je ogroženih je več kot 350 slovenskih podjetij
- izgubljenih bo min. 270 milijonov direktnih prihodkov slovenske industrije srečanj
- če upoštevamo izračunan kongresni multiplikator 3,3, bo slovenski turizem letno izgubil 891 mil. EUR prihodkov. Najbolj bosta prizadeti mestni destinaciji Ljubljana in Maribor.
Ocenjujemo, da bo v primeru neukrepanja potrebno desetletje za ponovno oživitev, onemogočena pa bo tudi izvedba številnih prireditev vse od državnih proslav
do kulturnih dogodkov, glasbenih koncertov, sejemskih prireditev in festivalov. Izgubljen pa bo tudi mednarodni ugled, ki si ga je Slovenija s trdim delom in vlaganji priborila na mednarodnem kongresnem tržišču.
Morebiten propad podjetij iz skupine industrije srečanj pomeni izgubo delavnih mest in prihodkov. Pomeni pa dodatno nacionalno škodo:
- zaradi izgube multiplikatorja prihodkov;
- zaradi mehkega vpliva na gospodarstvo in razvoj (sejemska dejavnost vpliva na razvoj in prodajo v podjetjih, kongresna dejavnost promovira stroke in znanost in jim s tem omogoča dodatne kontake in razvoj).
Od slovenske industrije srečanj (organizatorjev dogodkov, dobaviteljev opreme in storitev, prizorišč...) je odvisen vsak najmanjši in največji dogodek, ki se ga izvede pri nas, sem pa spadajo tudi veliki projekti kot je Predsedovanje EU, kjer je obvezna najvišja stopnja tehnične pripravljenosti in znanja.
O situaciji smo med drugim v petek 15.05.2020 obvestili vse poslanske skupine in vse slovenske evropske poslance.