Slovenski zapori pokajo po šivih

Poročilo, ki je zajelo skupno 51 zaporniških uprav v 52 državah, članicah Sveta Evrope, ugotavlja, da število zaprtih v Evropi na 100.000 prebivalcev še naprej upada, kar je trend od leta 2013. 31. januarja lani je bilo tako v 51 zaporniških upravah, ki jih je zajelo poročilo, zaprtih nekaj več kot 1,5 milijona zapornikov oziroma 103,2 zapornika na 100.000 prebivalcev, še leta 2013 pa 131 zapornikov na 100.000 prebivalcev, kar predstavlja 20-odstotni padec. Drugače je v Sloveniji, kjer je število zaprtih od leta 2010 do lani naraslo za 4,8 odstotka.

Kljub temu se Slovenija uvršča med države z najnižjim deležem zaprtih na 100.000 prebivalcev. Januarja lani je imela zaprtih 69 oseb na 100.000 prebivalcev, kar jo uvršča v zadnjo petino držav, članic Sveta Evrope. Najvišji delež so imele Turčija (357 zapornikov na 100.000 prebivalcev), Rusija (356), Gruzija (264), Litva (220) Azerbajdžan (209), Češka (197), Poljska (195), Slovaška (193) in Estonija (184). Najnižje deleže zaprtih pa so imeli na Islandiji (45), Finskem (50), Nizozemskem (59) in Norveškem (59).

Po navedbah vodje raziskovalne skupine SPACE z Univerze v Lozani, ki je pripravila poročilo za Svet Evrope, Marcela Aebija, je znižanje deleža zaprtih v Evropi deloma posledica upada običajnih kaznivih dejanj, kot so tatvine in ropi, ki pa jih na drugi strani ni nadomestilo povečanje kibernetskih kaznivih dejanj. Pri slednjih je namreč manj obsodb, saj storilci pogosto živijo zunaj države, v kateri zagrešijo kaznivo dejanje, zaradi česar jih je težje izslediti in sankcionirati, Aebijeve navedbe povzema poročilo.

Največja težava Slovenije ostaja prenatrpanost zaporov, saj se s 109 zaprtimi na 100 zaporniških mest uvršča na deveto mesto med državami, članicami Sveta Evrope. Na prvem, najslabšem mestu je Turčija, ki ima na 100 prostih zaporniških mest 127 zapornikov.

Ne glede na prenatrpanost zaporov je Slovenija med državami z najmanj samomori v zaporih in najmanj pobegi iz njih.

Kar 95 odstotkov zaprtih v Evropi predstavljajo moški in le pet odstotkov ženske. Pri deležu slednjih se Slovenija s 4,8 odstotka uvršča v sredino. Visoko pa je po deležu tujcev v zaporih. Povprečje v Evropi je 15 odstotkov, v Sloveniji je delež skoraj 29-odstoten.

Tudi po številu zaporniškega osebja se Slovenija uvršča v sredino v Evropi. Evropsko povprečje je 1,6 zapornika na zaposlenega, v Sloveniji pa 1,7. Naša država je v poprečju tudi, ko gre za dolžino prestajanja zaporne kazni zapornikov. V letu 2019 je zapor pri nas v povprečju trajal 12,7 meseca.