Ker se zavedajo prostorske stiske v zaporih, na ministrstvu v mandatu ministrice Lilijane Kozlovič sledijo cilju pospešitve gradnje novih prostorskih zmogljivosti in obnove že obstoječih pravosodnih objektov, so zapisali v odzivu za STA.
Med drugim so znova zagnali projekt izgradnje nove sodne stavbe v Ljubljani, ki je zastala leta 2013. Predvidene so tudi številne obnove objektov pravosodnih organov ter ureditev pogojev za mobilnost starejših in funkcionalno oviranih oseb v objektih pravosodnih organov.
Na področju naložb v zapore sta v teku dve, in sicer obnova in novogradnja ženskega zapora na Igu ter novogradnja moškega zapora v Dobrunjah. Za ženski zapor na Igu so na ministrstvu pridobili gradbeno dovoljenje in so v postopku priprave javnega naročila za pridobitev izvajalca gradbenih obrtniških in inštalacijskih del, s katerimi naj bi začeli še letos.
Za novogradnjo moškega zapora pa so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, izvajajo tudi že projektiranje, ki mu bo sledila izvedba postopka javnega naročila za pridobitev izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, ki naj bi jih začeli v letu 2022. "Z izgradnjo novega zapora v Dobrunjah bomo tako pridobili za družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor," so zapisali.
Na ministrstvu pozdravljajo ugotovitve iz poročila Sveta Evrope, ki slovenske zapore uvršča med zapore z najmanj samomori in najmanj pobegi iz njih, "kar je odraz kakovostnega strokovnega dela z zaprtimi osebami".
Spodbudno se jim zdi tudi dejstvo, da se Slovenija ne glede na prezasedenost zaporov po nizki stopnji števila zaprtih na 100.000 prebivalcev še vedno uvršča ob bok skandinavskim državam in v tem okviru ostaja zgled dobre penološke politike v svetovnem merilu.
Opozarjajo še na oceno stanja v slovenskih zaporih Sveta Evrope iz leta 2020. Odbor ministrov Sveta Evrope je namreč junija lani sprejel končno resolucijo, v kateri je pozdravil vse ukrepe Slovenije glede zmanjšanja prezasedenosti zaporov in sprejel analizo sekretariata oddelka za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) glede učinkovitosti preventivnih in odškodninskih pravnih sredstev za pripornike in zapornike v Sloveniji ter sprejeto odškodninsko shemo primerjal z novejšo sodno prakso ESČP. Slovenija torej nima več sistemske težave prezasedenosti zaporov, "v razmerju do standardov ('soft law') Sveta Evrope ter človekovih pravic (zapornikov) in pozitivnih obveznosti države iz Evropske konvencije o človekovih pravicah", še pravijo na ministrstvu.
