Slovenski škofje gredo v Vatikan papežu poročati o stanju v svojih škofijah

Omenjeni obisk škofom zapoveduje zakonik cerkvenega prava, ki določa, da so škofje vsakih pet let oziroma kakor to določi Sveti sedež, dolžni obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter papežu podati poročilo o stanju v škofiji, ki jo vodijo.

Obisk je dolžnost, ki je bila škofom naložena na podlagi navade, v današnji obliki pa jo je leta 1909 z odlokom določil papež Pij X. Slovenski škofje so prvi tak obisk, od kar je Slovenija samostojna, opravili leta 1992, naslednja pa leta 2001 in 2008.

Kot so sporočili s Slovenske škofovske konference, bodo škofje v Vatikanu poročali o stanju vere v državi, ekonomskem stanju škofij, katehezi in katoliški vzgoji, stanju v duhovniških in redovniških poklicih, področju ekumenizma ter evangelizaciji.

V okviru obiska so v ponedeljek, torek, sredo in petek predvideni obiski različnih uradov rimske kurije, na katerih bodo škofje predstavili stanje v škofiji na področju, ki ga pokriva posamezen urad, v četrtek pa se bodo na avdienci neposredno srečali s papežem Frančiškom.

Obisk bodo zaključili v soboto z mašo v baziliki sv. Petra, ki jo bo vodil kardinal Franc Rode.

Kot je v intervjuju za Radio Ognjišče povedal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, obisk sam dojema predvsem kot "srečanje pastirjev s pastirjem celotne Cerkve ter izpolnjevanje skrbi, ki jo papež izraža do krajevnih Cerkva".

Po besedah mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla za Radio Ognjišče gre za srečanje, ki je namenjeno utrjevanju povezanosti škofov s papežem in izmenjavi informacij. Papežu bodo tako po njegovih besedah predstavili stanje, težave, s katerimi se srečujejo, ter ga prosili za spodbudo za prihodnje delo in potrditev v veri.

Glede stanja v mariborski nadškofiji, ki ga namerava predstavili papežu, je Cvikl dejal, da statistika ni najbolj vzpodbudna, je pa po njegovem tudi res, da ne pove vsega. Opozoril je, da je Cerkev v Sloveniji v posebnem položaju in da se zato težko primerja z drugimi Cerkvami v Evropi, denimo s Cerkvami v vzhodnoevropskih državah. "Tako negativne drže do Cerkve ni skoraj nikjer v Evropi. Priča smo sistematičnemu, nenehnemu negativnemu prikazovanju Cerkve, kar se pozna, ko se ljudje odločajo za zakramente," je dejal.

Glede stanja v mariborski nadškofiji je Cvikl povedal, da je stanje po finančnem zlomu nadškofije težko, kljub temu pa jim z minimalnimi sredstvi, ki jih imajo na voljo, uspeva izvajati vso pastoralno dejavnost.