Sicer je bila osrednja tema današnje seje Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) osnutek NPK 2014-2017. Člani sveta so se strinjali, da je osnutek dobra osnova za oblikovanje končnega besedila programa, so pa opozorili na posamične vsebinske pomanjkljivosti oziroma neskladnosti po področjih, ki bi jih bilo treba popraviti, poroča STA.
Predsednik NSK Miran Zupanič osnutek NPK v celoti jemlje kot pozitiven in dobronameren, je bil pa do njega "konstruktivno kritičen". Opozoril je, da je bila Slovenija kar dve leti brez nacionalnega kulturnega programa, zakaj je tako pa bi bilo po njegovo v programu smiselno zapisati. Zupaniča med drugim v osnutku moti obravnava ustvarjalcev kot delovne sile, saj ne upošteva, da ustvarjalce od delavcev loči talent.
Glede podpiranja slovenskega kulturnega trga s strani evropskih sredstev je Zupanič opozoril, da gre zgolj za pričakovana sredstva, ne zna pa si predstavljati, kaj se lahko zgodi, če bo teh sredstev občutno manj, kot računajo pripravljavci osnutka. Za digitalizacijo kinematografov se mu zdi "že skrajni čas", glede RTV Slovenija pa je opozoril, da nacionalna hiša nikakor ne sme postati "molzna krava" za financiranje filmske produkcije, česar so se zbali tudi na RTV Slovenija.
Zupanič je opozoril še na potrebo po jasnejši opredelitvi izobraževanja in usposabljanja samih ustvarjalcev na vseh področjih kulture, pozdravil pa je namero, da bi se z letom 2017 začela gradnja novih umetniških akademij.
Član sveta Mitja Čander je posebej izpostavil poglavje o spremembi trga dela v kulturi, ki prinaša novosti glede obravnavanja samozaposlenih ter zaposlenih v kulturi v javnem in zasebnem sektorju ter poglavje o izvedbi kulturnih projektov v obdobju 2014-2017 znotraj nove finančne perspektive Evropske unije. Slednje se mu zdi še posebej pomembno, saj krčenje sredstev za kulturo v času krize "ne sme privesti do spirale usihanja področja".
Na področju knjige je Čander opozoril, da je realizacija številnih v programu omenjenih projektov, kot so promocija branja, zakon o enotni ceni knjige ali podpora knjigarnam, z zgolj 300.000 evri v štirih letih, težko izvedljiva. Na področju knjižnic je opomnil, da je digitalizacija pretežno vezana na Narodno univerzitetno knjižnico, prav tako pa se mu zdi pomanjkljivo razloženo razmerje do e-knjig.
Nekaj neskladnosti na področju uprizoritvenih umetnosti je navedel član sveta Matjaž Zupančič. Omenil je idejo o zmanjšanju števila premier na račun večjega števila ponovitev predstav, ki bi prizadela prav najmlajše ustvarjalce, katerih prve in druge režije naj bi sicer program spodbujal. Idejo o spodbujanju koprodukcij načeloma podpira, a je opozoril, da le te sam proces produkcije mnogokrat podražijo. Sam bolj teži k podpori nizkoproračunskih produkcij, v katerih bi bile v ospredju ideje, talenti in možnost promocije.
Zupančič se sprašuje tudi, kako naj javni zavodi delujejo s ciljem čim večje kakovosti, če pa jih bo prizadelo zmanjšanje števila zaposlenih za odstotek letno. Dodal je, da na produkcijo prav tako ključno vpliva nižanje avtorskih honorarjev. Med ukrepi je pozdravil ustanovitev Slovenskega gledališkega inštituta, podrobneje pa ga zanima, kakšne naloge bi ta inštitut prevzel.
Miran Mohar je opozoril predvsem na to, da se v NPK ne pojavlja jasna opredelitev pojma sodobna umetnost. Prav tako je govora o spodbujanju umetnostnega trga, nikjer pa ni navedenih konkretnih sredstev. Član sveta je opozoril tudi na težnjo po povečanju razstavnih prostorov, ki se mu zdi nerealna, saj država že sedaj težko vzdržuje obstoječe umetnostne institucije.
Seje se je udeležil tudi minister za kulturo Uroš Grilc s svojo ekipo, ki je vsem pripombam prisluhnil in na večino pomislekov podal odgovore. Kot je dejal, bodo na ministrstvu do 8. julija zbirali vse pripombe na osnutek NPK, so pa določene formulacije pripravljeni zapisati natančneje, saj si želijo, da bi osnutek zrasel v konkreten predlog, še poroča STA.