Uprava Dela o Karbi: Gre za odnos med delavcem in delodajalcem

Izvršni odbor Aktiva novinarjev Dela je glede primera Karba zavzel stališče, da "hitropotezno, robustno, celo agresivno" dejanje uprave, ki je v torek pripeljalo do prekinitve delovnega razmerja z novinarjem, ni skladno niti z zakonom o medijih niti z dobro prakso, ki jo opredeljuje statut Aktiva novinarjev Dela.

Glede na novinarjeve izjave izvršni odbor tudi ocenjuje, da je "sporazumna" prekinitev delovnega razmerja izsiljena in zato nesprejemljiva in nedopustna. Kot je zapisal predsednik izvršnega odbora aktiva Janez Markeš, takemu ravnanju odločno nasprotujejo, saj pomeni ekscesno prakso v zadevah, ki so sicer predmet profesionalne avtonomije, v primerih strokovnih nesporazumov ali kršitev kodeksa pa so predmet točno določenih in predvidenih postopkov znotraj uredništva in aktiva.

Upravo poziva, da dejanje prekliče in da, če ima strokovne argumente proti Karbi, na običajen način sproži ustrezne postopke in mu omogoči pošten zagovor. Izvršni odbor je dodatno pojasnil, da so pravice članov aktiva profesionalno varovane v 9. členu statuta Aktiva novinarjev Dela, ki predpostavlja poklicno avtonomijo novinarstva pred nedovoljenimi pritiski delodajalcev in urednikov, na drugi strani pa od novinarjev zahteva spoštovanje novinarskega kodeksa in zakona o medijih.

Aktiv Dela je po njihovih navedbah lani sprejel kakovosten etični kodeks, velja pa tudi 21. člen zakona o medijih, ki novinarje varuje pred odpovedjo delovnega razmerja iz razlogov, ki niso utemeljeni v profesionalnih pravilih, merilih in standardih.

Izvršni odbor meni, da v primeru Karbe "formalni razlogi za prekinitev delovnega razmerja niso izpolnjeni, vsebinski razlogi pa so nedefinirani, nejasni in nepojasnjeni". Tako nedefinirano stanje je mogoče po njihovem mnenju rešiti le tako, da uprava prekliče prekinitev delovnega razmerja, da se Karba vrne na delovno mesto in da se tako v uredništvu kakor v izvršnem odboru aktiva izčisti slika o dejanski naravi problema.

Kot so še zapisali, se bojijo, da je primer Karba le vrh ledene gore globljega profesionalnega problema, zato se bodo v prihodnjih dneh vnovič sestali in o novem, širšem kontekstu, v katerem se je znašlo Delo in drugi mediji, podali svoje stališče.

Karba je za Delo pojasnil, da je bil prisiljen privoliti v podpis sporazuma o odhodu. Zaradi tega so protestirali in zahtevali pojasnilo uprave že izvršni odbor Sindikata novinarjev Dela, uredniški kolegij Dela, Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije. Poleg tega so pozvali upravo Dela, naj umakne izsiljeno odpoved zaposlitve ter omogoči postopke, v katerih bo imel novinar ustrezno pravno varstvo.

V Združenju novinarjev in publicistov o dogajanju niso razpravljali, njegov predsednik Igor Kršinar pa je za STA dejal, da "ni znano, v kakšnih okoliščinah je Dejan Karba dal odpoved na Delu. Vsekakor pa bo zdaj, ko je sam podpisal pogodbo o odpovedi delovnega razmerja, težko dokazoval, da ga je v to dejanje prisilil delodajalec".

Ob tem je spomnil še na primer njihovega člana Tina Mamića: "Ko je pred meseci dal odpoved novinar Primorskih novic Tino Mamić, tega nihče ni posebej problematiziral, čeprav so tudi njega v odpoved prisilili v uredništvu, tako da so ga pred tem onemogočali, cenzurirali in je dobil celo opomin pred odpovedjo. Ker je sam podpisal sporazum o odpovedi delovne pogodbe in ker tudi sam ni izrazil te pobude, o tem v ZNP nismo posebej razpravljali. Z izjavo pa smo ga podprli, ko je dobil opomin pred odpovedjo."