Turkovo superministrstvo v proračunu z 1,828 milijarde evrov

Predlog finančnega načrta ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport po besedah Turka za prihodnje leto znaša malo več kot 1,828 milijarde evrov in je glede na realizacijo v letu 2011 nižji za okoli deset odstotkov, glede na oceno realizacije za letos pa za pet odstotkov. Ob tem je minister spomnil, da so v načrt poleg integralnih sredstev slovenskega proračuna so vključena tudi evropska sredstva.

Za leto 2014 pa predlog finančnega načrta znaša 1,705 milijarde evrov, od tega je čistih integralnih sredstev 1,588 milijarde. Ta tako ostajajo na enaki ravni kot za leto 2013, medtem ko se evropska sredstva nekoliko zmanjšujejo, je pojasnil Turk.

Med drugim je Turk poudaril, da je zadeva najbolj kritična na področju osnovne dejavnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture in športa, kjer so "varčevalne ambicije take, da zahtevajo kar visoke posege v maso plač". Opravili pa so sestanke kriznih koordinacij, kjer so zbrali "kar precej dobrih predlogov". Ti gredo po besedah Turka v smer, da če imajo javni zavodi manj denarja, naj dobijo vsaj več fleksibilnosti za to, da lahko s tem denarjem razumno in gospodarno delajo. Izrazil je upanje, da bodo dopolnila, ki so v veliki meri pripravljena, na odboru tudi obravnavana in sprejeta.

Seje so se med drugim udeležili predstavniki s področja izobraževanja, kulture in znanosti. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj je izpostavil, da predloga proračunov nimata "temelja v zakonodaji", saj zakon o sistemu plač v javnem sektorju jasno opredeljuje višino plač, obstajajo pa tudi kolektivne pogodbe.

Prorektor za finančne zadeve Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je med drugim pojasnil, da sta predloga proračunov za univerze nesprejemljiva predvsem zato, ker ne bodo mogle obdržati kakovosti izobraževanja. Zelo verjetno bo prišlo do zmanjšanja obsega izvajanja programov, pojavljajo pa se tudi razmišljanja tudi o kadrovskih rezih.

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa so pripravili primerjalno analizo in ugotovili, da je večina evropskih držav prepoznala pomembnost vlaganja v izobraževanje. V Avstriji, Nemčiji, Franciji in večini skandinavskih držav se tako ta sredstva povečujejo, medtem ko se po besedah predsednika ŠOS Mitje Urbanca znižujejo v Španiji, Grčiji in na Portugalskem, zato se je vprašal, po kateri poti gre Slovenija.

Ob tem je opozoril, da so bili študenti letos pripravljeni prevzeti del bremen in so se še vedno pripravljeni pogovarjati o "določenih številkah", a napovedane številke za leti 2013 in 2013 pomenijo predvsem "uničenje javnega visokega šolstva".

Jože Vogrinc iz Nacionalnega sveta za kulturo je opozoril, da so tudi na področju kulture ukrepi škodljivi, varčevanje pa da ni bilo strokovno pripravljeno. Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Franci Demšar je med drugim poudaril, da bi napovedani ukrepi po najresnejšem scenariju najbolj prizadeli mlade raziskovalce. Oba sta opozorila tudi na beg možganov.