Prodaja državnega premoženja in boleče, a nujne reforme sta edina načina, da se Slovenija izogne usodi Grčije, Irske in Portugalske, je v pogovoru za Finance ocenil pomočnik direktorja oddelka za monetarne zadeve in vodja sektorja za analizo bančnega sistema v ameriški centralni banki Egon Zakrajšek. Tako ocenjuje zato, ker smo majhni in imamo razmeroma nelikviden finančni sistem.
Zakrajšek je poudaril pomen reform. "Čim dalj se z reformami odlaša, bolj bodo drage, bolj bodo bolele in težje jih bo sprejeti," je dejal. Ob tem je po njegovih besedah pomembno, da se pripravi kredibilen načrt, da se reforme razdelijo medgeneracijsko."Kredibilen načrt je resna pokojninska reforma, recimo," je dejal, grožnje sindikatov z referendumom zaradi pokojninske reforme pa komentiral z besedami, da "imajo, na žalost, en sam cilj - popleniti vse, kar se da, danes. Ne skrbi za jutri, živi za danes!"
Da bi Slovenija zmanjšala javni dolg, Zakrajšek predlaga prodajo premoženja. Proda naj vse: "Čim dlje država zagovarja nacionalni interes, več bomo imeli težav," je menil.
Glede bank je ocenil, da bi bilo v Sloveniji zanesljivo vse boljše, če ne bi bile v državni lasti. "Vse to zagovarjanje nacionalnih interesov, favoritov, ni bilo nič drugega kot to, da se je namesto pravega tržnega sistema vzpostavil nekakšen pajdaški kapitalizem," je menil.
Prodati zdaj je po Zakrajškovih besedah sicer razmeroma težko. Kdo bo kupil NLB, je vprašal in odgovoril, da ima banka slab portfelj, malo kapitala, veliko težav, še zdaleč se ne ve, kaj vse je v portfeljih te banke. Ob tem pa ne verjame vladi, da bo NLB prodala potem, ko se bo položaj na borzah izboljšal. To je spet prodajanje megle, je dejal.
Potem ko je bonitetna agencija S&P znižala obete za Slovenijo, ji bodo sledile tudi druge, pričakuje Zakrajšek. Vse hiše imajo sicer svoje modele in jih gledajo periodično, ampak zelo verjetno je, da se bodo v razmeroma kratkem času te ocene poenotile, je menil in dodal, da je to na žalost slabo znamenje in pomeni, da perspektiva slovenskega gospodarskega trenda ni videti najbolje.
Slovenska podjetja delujejo v težkem prostoru. Ta hip so največja tveganja in težave slovenskih podjetij pomanjkanje posojil, šibke banke, ki so v izredno defenzivnem položaju, je ocenil. Tuje banke iščejo zanimive naložbe, a prej bi prišle na slovenski trg prek nakupa kakšne slovenske banke, ker je sicer poslovanje zanje na tako majhnem trgu predrago in veliko bolj tvegano, je predlagal. Zato bi bilo dobro, da se država čim prej umakne iz bančnega sistema.
Zakrajšek je prepričan, da politika ne more odločati o tem, da bo Slovenija postala vodilna sila na nekem področju. Po vsem svetu to določa trg, je poudaril.
V Sloveniji je sicer po njegovih besedah veliko možnosti. S pritokom kapitala, ugodnim financiranjem in možnostjo, da ti ne bo, če boš naredil kaj res uspešnega, davkarija pobrala vsega in ti metala pod noge ne vem kakšna polena, ko boš zaposloval delavce, bi lahko začeli govoriti o Sloveniji kot Silicijevi dolini. Ko take ideje prihajajo s političnega vrha, pa to zveni nerealno, je sklenil.
Na vprašanje, katere tri konkretne stvari bi svetoval Pahorju in Križaniču, da naredita danes, 3. januarja 2011, pa je Zakrajšek odgovoril: umaknita se iz večine finančnega sistema, sprejmita precej poenostavljen davčni sistem, ki temeljito zniža davke na kapital in zmanjša dohodke, ter reformirajta trg dela.