O realnih vplivih smo povprašali Alpacem Cement, kjer opozarjajo, da bi zakon morda lahko podjetje prisilil v zaprtje, kar bi imelo znatne gospodarske posledice za Slovenijo – vsaka druga stavba v Sloveniji je namreč zgrajena iz cementa tega podjetja, ki glede na podatke Gospodarske zbornice Slovenije ustvarja 900 delovnih mest v regiji.
Po sprejemu zakona je resorno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pričelo s pripravo sprememb uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Ta je bila do 12. septembra v javni obravnavi in bo vplivala na proces proizvodnje cementa.
Postopek sosežiga namreč predstavlja pomemben vir energije za proizvodnjo cementa, poleg tega pa omogoča nadomestitev fosilnih goriv in zmanjšanje emisij CO2. Razumeti moramo, da je za okolje postopek sosežiga v vsakem primeru bolj ustrezen, kot to, da naši odpadki končajo na deponijah po Sloveniji.
Ob pregledu obratovanja cementarn, ki so bile v zadnjih desetih letih deležne obsežnih tehnoloških posodobitev lahko razkrijemo dejstvo, da trenutno v Evropi in drugje po svetu ni mogoče najti cementarne, ki izpolnjuje tovrstne pogoje 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Slovenija je (bo) kot kaže, tudi tu, svetovni unikum.
Razlog za to izhaja iz dejstva, da obstajajo pomembne tehnične razlike med sežigalnicami in napravami za sosežig, ki jih je zakon kljub opozorilom gospodarstva in stroke, v celoti zanemaril. Zakon sicer določa štiriletno prehodno obdobje, ki je namenjeno naročilu, dobavi in uvedbi nove tehnologije, a v Alpacemu izpostavljajo, da tehnologija, ki bi zadostila pogojem vrednosti emisij novega zakona, trenutno ne obstaja. Po njihovih ocenah bi za dokončno implementacijo tovrstne tehnologije (sploh če upoštevamo dolgotrajno naravo slovenskih postopkov) potrebovali vsaj 10 let.
Ob tem v naši edini in za državo strateško pomembni cementarni, poudarjajo, da Zakonu o varstvu okolja ne nasprotujejo, saj že vrsto let vlagajo v tehnološka posodabljanja za zmanjševanje okoljskega odtisa. Poudarjajo le, da vsem dvanajstim zahtevam zakona ne more zadostiti nobena cementarna na svetu. Nekatere države, med njimi tudi Avstrija in Nemčija, dopuščata odstopanja pri emisijah, ki izhajajo iz narave uporabljenih surovin ali zaradi tehnoloških razlik pri sežigu in sosežigu.
Zaprtje cementarne bi imelo znatne gospodarske posledice
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko ob odsotnosti strokovnega dialoga v najslabšem primeru pride do zaprtja edine cementarne v Sloveniji. To bi imelo daljnosežne posledice tako za zaposlene, kot tudi za slovensko gradbeništvo.
Gospodarska zbornica Slovenije, ki že mesece glasno opozarja na močne negativne posledice teh določb, je s pomočjo Inštituta za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), pripravila oceno ekonomskih vplivov družbe Alpacem v Sloveniji. Skupina namreč ustvarja več kot 900 delovnih mest, povprečna plača v podjetju presega državno povprečje.
Poleg tega podjetje posveča posebno pozornost sodelovanju z lokalnimi društvi, ki prispevajo k dobrobiti skupnosti na različnih področjih. Letno za sofinanciranje kulturnih, družbenih, izobraževalnih in drugih programov namenja 1,2 milijona evrov. Že vrsto let sodeluje z osnovnimi šolami ter spodbuja pomen tehničnih poklicev za gospodarstvo. Dijakom in študentom, zlasti tistim iz tehničnih šol, s štipendijami omogoča pridobitev izobrazbe in zaposlitvene možnosti v podjetju.
Alpacem Cement s svojo dejavnostjo proizvodnje cementa predstavlja izreden strateški pomen za Slovenijo, kar dokazuje tudi dejstvo, da je več kot polovica cementa v slovenskih objektih proizvedenega prav v tem podjetju. Brez domačega cementa bi postali 100-odstotno odvisni od uvoza, kar bi dodatno dvignilo stroške gradnje in okrnilo našo strateško avtonomijo gradbenega sektorja.
Poleg Malte, ki je po prebivalstvu petkrat manjša od Slovenije, bi postali edina država v EU brez lastne proizvodnje cementa. Prav tako bi Slovenija izgubila razvojno priložnost v ogljično nevtralno proizvodnjo cementa, vredno okoli 300 milijonov evrov. Skupina Alpacem je v letu 2023 namreč skupno ustvarila kar 108 milijonov evrov dodane vrednosti. Vsako leto prispeva 12 milijonov evrov v proračun države, občino Kanal ob Soči in širšo skupnost.
Edina cementarna v Sloveniji tako kot druga velika podjetja pri nas, igra ključno vlogo v slovenskem gospodarstvu, tako z vidika zagotavljanja strateškega materiala za gradbeništvo, kot tudi ustvarjanja delovnih mest in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Njihova nenehna prizadevanja za zmanjšanje vplivov na okolje, vključno z znatnimi investicijami v trajnostne tehnologije, kažejo na dolgoročno zavezanost zelenemu prehodu in krožnemu gospodarstvu.
Kljub temu nova zakonodaja o emisijah pri sosežigu postavlja podjetje pred praktično nepremostljive tehnične izzive, saj zahtevana tehnologija na trgu danes nikjer na svetu ne obstaja. Medtem ko podjetje zasleduje okoljske cilje in se zavzema za njihovo uresničitev, pa opozarja, da so nujne prilagoditve zakonodaje, ki bodo realno izvedljive.
